Pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, sta pričala direktor Sove Joško Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič. Na odprtem delu zaslišanja sta poudarila, da nikoli nista bila deležna kakršnihkoli političnih pritiskov. Direktor Sove pa je glede datuma izvedbe aretacij ruskih vohunov dejal, da je sam predlagal možne datume aretacije na podlagi operativno-taktičnih razlogov in ne na zahtevo, željo ali naročilo predsednika vlade ali kogarkoli drugega.
Preiskovalna komisija v tem tednu prvič po zamenjavi predsednika nadaljuje zaslišanje prič. Soočenje šefa Sove Joška Kadivnika in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča so preiskovalni komisiji državnega zbora zaradi očitkov o vpletanju premierja Roberta Goloba v datum aretacije domnevnih ruskih vohunov s sklepom predlagali člani Knovsa, a do soočenja ni prišlo. So pa člani komisije, ki jo zdaj vodi poslanec Svobode Aleš Rezar, Muženiča in Kadivnika zaslišali ločeno.
Osrednji del vprašanj na odprtem, še zlasti pa na zaprtem delu zaslišanja, se je nanašal na omenjeno aretacijo. Kot smo poročali, naj bi namreč nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav na zaprtem delu oktobrske seje poslancem povedala, da se je po njunih informacijah premier vmešaval v datum prijetja domnevnih ruskih vohunov v Ljubljani. Tako naj bi navedla, da je bil kot datum aretacije načrtovan 28. november 2022, zaradi uspešnega trojnega referenduma dan prej pa naj bi se premier tik pred zdajci zavzel, da se prijetje preloži za nekaj dni.
Premier Golob naj bi, kot so iz pričanja Bobnar in Lindava razbrali člani preiskovalne komisije, prestavitev datuma aretacije naročili šefu Sove Kadivniku, ta pa naj bi to sporočil šefu NPU Darku Muženiču. Oba sta to na današnjem zaslišanju zanikala.
Muženič je poudaril, da nihče nikoli v njegovi karieri ni nanj kakorkoli vplival, najmanj pa politično. “Nikoli nobena vlada ali predstavnik vlade v zadnjih 20 let ni vplival niti ni poskušal vplivati,” je dodal. Enako je odgovoril tudi na konkretno vprašanje, ali je premier Golob izvajal politični pritisk na izvedbo aretacije.
Čeprav so predhodniki po njegovih besedah na zaslišanjih marsikaj povedali, kar se jim zdi, da so slišali, ali kaj je kdo govoril, je Muženič poudaril, da se z govoricami ne ukvarja, in opozoril še: “NPU ima direktorja, vendar je urad del slovenske policije in je umeščen v upravo kriminalistične policije in ni tako samostojen in neodvisen, kot ljudje mislijo. Direktor nacionalnega urada ne more samostojno nabaviti niti papirnatih robčkov za sodelavce, ker mu mora to najprej odobriti direktor uprave kriminalistične policije. To se mi zdi pomembno poudariti, saj se iz te samostojnosti in neodvisnosti NPU dela fama,” je izpostavil.
Na vprašanje, kakšen je bil odnos Lindava in Bobnar do njega in NPU, je odgovoril, da “nekega posebnega odnosa ni bilo”. Je pa imel Muženič včasih občutek, da Lindav NPU podpira, drugič pa, da ga želi ukiniti. Predsednika preiskovalne komisije je tudi zanimalo, ali je Bobnar izpolnila pričakovanja o večji avtonomiji NPU, na kar je Muženič odgovoril negativno.
Kadivnik: Glede na to, da sem še direktor Sove, mi predsednik vlade zaupa
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je na današnjem zaslišanju ponovil nekatere stvari, ki jih je povedal že pred Knovsom, in sicer da je možne datume aretacije predlagal kot direktor Sove na podlagi operativno-taktičnih razlogov “in nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo predsednika vlade ali kogarkoli drugega”.
Poudaril je, da so temeljne priprave za izvedbo hišnih preiskav lahko stekle po izdaji odredbe za hišne preiskave, ki so bile opravljene na način in v času, ki je bil glede na kompleksnost primera ocenjen kot najprimernejši.
“Kar je bistveno, bile so opravljene v časovnem obdobju, predvidenem z odredbo preiskovalnega sodnika. Operativno-taktičnih razlogov javno ne morem pojasnjevati zaradi stopnje tajnosti, lahko pa povem, da so temeljili tudi na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov,” je pred komisijo dejal Kadivnik.
Dodal je, da sam nikoli ni bil deležen kakršnihkoli političnih pritiskov, ne kot vršilec dolžnosti direktorja Sove ne kot direktor s polnim mandatom.
Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja, ali je bil seznanjen z vsebino pričanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava na zaprtem delu preiskovalne komisije, je Kadivnik odgovoril pritrdilno. Ob tem je dodal, da ga je komisija zaprosila za vpogled z namenom določitve tajnih podatkov in ta vpogled je bil izveden.
“Vendar pa me je že veliko prej s temi navedbami seznanila komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs)”, je pojasnil direktor Sove in kot konkretno osebo, ki mu je predstavila te podatke, navedel predsednika Knovsa iz vrst NSi Janeza Žaklja.
Kadivnik je še povedal, da je Sova nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar o aretaciji ruskih vohunov obvestila dan po njeni izvedbi, torej 6. decembra, z njene strani pa ni dobila nikakršne pripombe ali povratne informacije. Isti dan kot Bobnar so bili seznanjeni še predsednik vlade Robert Golob, Knovs in ostali naslovniki.
Članico preiskovalne komisije Vido Čadonič Špelič (NSi) je zanimalo, ali je bil premier Golob obveščen o akciji Sove in ali je bil obveščen o izbiri datuma aretacije. Joško Kadivnik je odgovoril, da je bil obveščen o tem, da bo Sova podala obvestilo tožilstvu, naslednjič pa so ga seznanili šele po izvedenih aretacijah.
O spremembi datuma aretacije ruskih vohunov je Joško Kadivnik dejal, da sam ne bi govoril o spremembi datuma, temveč o določitvi datuma, saj lahko šele po izdaji odredbe za hišno preiskavo stečejo vsi postopki.
“Vse aktivnosti sem usklajeval z direktorjem NPU. Direktor NPU je bil s strani Boštjana Lindava postavljen za komunikacijo in izvedbo aktivnosti,” je dejal Kadivnik.
Soočen je bil tudi z vprašanjem, kakšen odnos ima s predsednikom vlade. Odgovoril je, da ima s premierjem normalen in strokoven odnos. “Glede na to, da sem še vedno direktor Sove, mi verjetno premier zaupa. Ker če ni zaupanja med predsednikom vlade in direktorjem Sove, potem ne moreš biti direktor Sove, tega si tudi ne bi želel,” je pojasnil Kadivnik.
Večji del pričanja Muženiča in Kadivnika je potekal za zaprtimi vrati.
Rezar po zaprtem delu seje: Za zdaj ni dokazov o premierjevem vpletanju
Po zaslišanjih na tajnem delu seje je pred novinarje stopil predsednik preiskovalne komisije, poslanec Svobode Rezar, ki je dejal, da je iz pričanj razvidno, da so bili vsi politični akterji o operativni izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov obveščeni šele po sami akciji.
“Izpovedi obeh prič se v nobenem delu nista razhajali, zato tudi v nadaljevanju ni potrebe po soočenju teh dveh prič,” je dejal in pristavil, da “je pa zanimivo, zakaj Knovs meni drugače”. Preiskovalna komisija DZ je namreč na predlog komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) želela direktorja Sove in NPU tudi soočiti, vendar Knovs za to ni predal ustrezne dokumentacije, je pojasnil.
Načrtovan datum aretacije je bil posredovan izvajalcu operacije, pri čemer je pomembno, da je bil predlagan datum le en, “ki pa ga izvajalec ni zamaknil, zato ni moglo priti do prestavitve, kot se je insinuiralo v nekaterih medijih”, je dejal.
Ob tem je izpostavil, da ga je kot predsednika preiskovalne komisije najbolj presenetilo to, kako so lahko informacije, ki sta jih na za javnost zaprtem delu seje preiskovalne komisije njenim članom posredovala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, “migrirale na Knovs”. Preiskovalna komisija ocenjuje, da je bilo to nepotrebno, lažno razkrivanje in nekaj, kar lahko ogrozi nacionalno varnost, je dodal. “Zagotovo bo preiskovalna komisija nadaljevala preiskavo tudi na tem delu,” je dodal.
Poročilo o aretaciji je bilo s strani Sove tudi Bobnarjevi in Lindavu posredovano devet mesecev pred njunima zaslišanjema na preiskovalni komisiji, nihče od njiju pa ni podal nikakršnih pripomb, je izpostavil Rezar. “Čeprav sta imela to možnost oziroma celo dolžnost opozoriti na morebitne nepravilnosti,” je dodal.
Tako obstaja utemeljen sum, tako Rezar, da Bobnar in Lindav “nista navajala resničnih podatkov”. Danes sta namreč Kadivnik in Muženič za to predložila “tudi določena dokazna gradiva”, ki jih je komisija označila s stopnjo tajnosti interno. “Tako da mislim, da je ta zadeva popolnoma ovržena,” je še dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje