Daleč od oči tistih, tudi zelo znanih Slovencev, ki nosijo njihove obleke, na pogorišču nekdanje Mure na Goričkem stoji Moda Mi&Lan. Za šivalnimi stroji sedijo večinoma nekdanje šivilje Mure. En stečaj so že preživele, zdaj trepetajo, da jih bo malo pred upokojitvijo doletel še drugi. Po kapljicah v javnost že leta prihajajo informacije, da je v podjetju nekaj hudo narobe. A kot razkrivamo danes, kršitve pravic šivilj niso le občasni ekscesi, ampak ponavljajoče se in sistematično ravnanje, zrelo za kazensko ovadbo. Že tako ponižane in razvrednotene pa so šivilje prav v teh dneh na oglasni deski podjetja zagledale še obvestilo, naj si v službo same prinesejo celo WC papir.
Ko je na pogorišču nekoč slovite Mure v Gornjih Petrovcih na Goričkem nekdanji član Murine uprave z bivšimi šiviljami Mure začel graditi novo zgodbo, si tudi v najbolj norih sanjah nobena od njih ni predstavljala, da bodo še enkrat v življenju trepetale, kaj bo prinesel jutri. Ponižane, razvrednotene in v strahu zato že leta prenašajo tudi teptanje njihovih pravic. Prav v teh dneh pa jih je na oglasni deski podjetja pričakalo še obvestilo, naj si same v službe prinesejo celo WC papir.
“To, kar se dogaja, gre res že v skrajnosti,” nam je popolnoma zakrit zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi lastnika in direktorja Milana Mörca pred našo kamero pripovedoval zaposleni v tem nekdanjem Murinem obratu na Goričkem, ki se danes imenuje Moda Mi&Lan in kjer šivajo obleke tudi za vrsto zelo znanih Slovencev.
N1
Moda Mi&Lan je največji zaposlovalec v Gornjih Petrovcih in eden večjih zaposlovalcev na Goričkem. Že od leta 2017 po kapljicah v javnost prihaja, da je tam nekaj hudo narobe.
A kot razkrivamo danes, ne gre za občasne ekscese, pač pa za več kot desetletje trajajoče kršitve pravic šivilj in drugih zaposlenih, kar kaže na sistematično ravnanje, ki bi moralo biti že zdavnaj zrelo tudi za kazensko ovadbo.
Kdaj pa ste potem prosti? – Ja, v nedeljo
Neizplačan regres, delo ob sobotah, za katero ni ne plačanih (nad)ur ne prostega dne, zamude pri izplačilu nadomestila za malico in potne stroške, po informacijah N1 tudi zamuda pri plačevanju prispevkov in izplačilu plač … Na današnji dan, denimo, plačo za marec, ki bi jo morali dobiti v torek, še vedno čakajo. “V službo hodimo zato, ker potrebujemo denar,” je pred našo kamero pripovedoval delavec, čigar identiteto v uredništvu ščitimo zato, ker se po skoraj vsaki objavi v medijih v podjetju začne lov na “ovaduhe.”
“Naš delodajalec je začel kršiti delavske pravice že pred časom, a zdaj se vse skupaj samo stopnjuje,” je opisal razmere. Težave z izplačilom regresa, ki je zakonska obveznost delodajalca, so se začele že predlani, a so ga novembra le dočakali. Od lanskega regresa, ki bi moral znašati najmanj 1.074 evrov, kolikor je bila v letu 2022 minimalna plača, pa so za zdaj videli vsega okoli 90 evrov. Prav ta neizplačani regres je zdaj na deset let podlage drugih kršitev tista točka, na kateri šivilje postajajo bolj nervozne, kot so bile prej.
“Direktor zmeraj reče, da bo dal, ko bo imel, a mi smo prepričani, da se to ne bo zgodilo. Ne bo se. Že konec lanskega novembra je obljubil, da bo izplačal regres, ko bo lahko, ampak zdaj smo že aprila in bi se morali pogovarjati že o novem regresu,” je povedal anonimni delavec Mode Mi&Lan.
Se zdaj obeta kazenska ovadba?
Zgodba o šiviljah iz Mode Mi&Lan je kompleksna. Osvetljujemo jo z vseh vidikov in na N1 objavljamo v nadaljevanjih. Milan Mörec na inšpektoratu za delu ni neznano ime. “To podjetje obravnavamo tako rekoč že od njihove ustanovitve,” je za N1 povedal v. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić. A kako je potem mogoče, da se nič ne zgodi? Inšpektorji prihajajo v podjetje, izrečejo globo, a karavana gre mirno dalje. Delavske pravice se kršijo naprej. Kakšno vlogo ima pri vsem tem pomurska sindikalistka, ki presenetljivo pravi, da prijav na inšpektorat zoper podjetje raje ne piše, ker po njenih besedah inšpektor denarja ne prinese? So se pristojni zdaj, ko smo zgodbo odprli na N1, le zganili? Se odgovornim osebam v podjetju obeta tudi kazenska ovadba? O tem v drugem delu serije zgodb o goričanskih šiviljah na N1.
Ko smo bili pretekli teden s kamero pred podjetjem, smo se lahko tudi sami prepričali, da držijo opozorila mnogih naših sogovornikov med pripravo te zgodbe. In sicer da šivilje – večina jih ima le še nekaj let do pokoja – o razmerah v podjetju ne želijo govoriti javno.
Predvsem zato, da ne bi prispevale k poslabševanju stanja v Modi Mi&Lan. Strah jih je, da bi po Murinem stečaju, ki so ga že preživele, zdaj doživele še enega.
Celo sindikalist podjetja Kristjan Lainšček z nami ni želel govoriti. Tudi njegova namestnica ne. Šivilje so sklonjenih glav hodile mimo naše kamere, ena od njih je rekla le: “Razmere res niso najboljše, ampak vse to vprašajte šefa.”
Šefu Mode Mi&Lan, lastniku in direktorju Milanu Mörcu, v treh tednih, kolikor smo pripravljali to zgodbo, z nami ni uspelo govoriti, tudi na naša pisna vprašanja ni odgovoril. Resda je bil v tem času tudi bolniško odstoten, a se je na delo vrnil že pred dobrim tednom.
So pa v telefonski pogovor z nami privolili nekateri zaposleni, a s prošnjo, naj njihovih izjav, zlasti pa imen, ne objavimo.
Z razmerami v Modi Mi&Lan se ukvarja tudi sindikalistka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pomursko regijo Zdenka Bobovec. Med drugim nam je povedala, da za februar delodajalec ob plači ni izplačal potnih stroškov in malice, čeprav so na plačilnih listah bili. “Žal so potem ugotovili, da ne prevoz ne malica nista na računih. Nekaj dni kasneje so nadomestilo za potne stroške dobili, nadomestilo za malico pa jim je delodajalec izplačal šele pred dvema tednoma.”
Visokoleteči marketing na eni, ponižane šivilje na drugi strani
Podjetje Moda Mi&Lan izdeluje tudi oblačila za posebne in poslovne priložnosti. Na spletni strani se pohvali, da njegove obleke nosijo tudi številna znana imena: Jan Plestenjak, Peter Poles, Alfi Nipič,Ivo Daneu. Na spletni strani njegove blagovne znamke Morro Sartoriale pa se med drugim pohvali s tem, da je bil na njegovi modni reviji v Ljubljani pred časom tudi bivši predsednik države, sicer Pomurec, Milan Kučan.
Zajem zaslona/Moda Mi&Lan
Poleg tega so leta 2015 oblačila, ki so jih sešile šivilje Mode Mi&Lan, nosili Slovenci, ki so slovenske barve zastopali na svetovni razstavi Expo v Milanu.
Šivilje večkrat delajo tudi ob sobotah, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če bi za to dobile plačilo ali prost dan. Po naših informacijah imajo rekorderji v tem podjetju tudi za 90 dni neizkoriščenih nadur in dopusta. “Ko ne dobiš tistega, kar ti pripada, se počutiš, kot da te dobesedno izkoriščajo. Vsak hodi službo, da dobi tisto, kar mu pripada,” je za N1 povedal zaposleni, ki smo mu zakrili identiteto.
Po njegovih besedah se pri njih ob sobotah dela že od začetka, a so bile sprva sobotne ure plačane. “Zdaj se ure zadržuje. Direktor je rekel, naj si namesto plačila ali prostega dne damo kaj sešiti. Jaz ne hodim ob sobotah v službo zato, ker bi potreboval kos oblačila. Potrebujem denar, delavec gre v soboto delat zato, ker potrebuje denar.”
Zaposleni nam je pokazal tudi decembrsko in januarsko plačilno listo, zaradi njegove zaščite plačilnih list ne objavljamo. Jasno pa je razvidno, da so iz januarske plačilne liste neizkoriščene ure, ki jih je bilo zares precej, izginile, pa čeprav jih ni porabil.
Sum sistematičnega kršenja delavskih pravic
V kar 11 letih so inšpektorji za delo v Modi Mi&Lan opravili že 33 nadzorov in do sedaj (nekateri postopki še tečejo) ugotovili kar 42 kršitev. V. d. glavnega inšpektorja Luka Lukić je za N1 povedal, da so inšpektorji na naslovu Gornji Petrovci 30 prisotni skoraj od prvega dne ustanovitve podjetja. Še več, Mode Mi&Lan niti ne obravnavajo več kot povprečno podjetje, saj običajno v enem podjetju ne opravijo toliko nadzorov, kot so jih v tem, kar vsekakor kaže na to, da gre za serijsko in sistematično kršenje delavskih pravic, ki je zrelo za kazensko ovadbo. A te kljub 11 let trajajočim inšpekcijskim nadzorom v podjetju inšpektorat do zdaj še ni podal.
Tudi nekdanji predsednik pomurskega sindikata tekstilne industrije Jože Türkl, ki je danes upokojen, je za N1 potrdil, se še dobro spomni, da se je že leta 2018 ukvarjal s kršitvami v tem podjetju. Posredoval je med vodstvom podjetja in zaposlenimi zaradi sobotnih ur, ki so jih šivilje oddelale, a jim jih niso plačali, niti jim niso omogočili njihovega koriščenja. Takrat so se, je pripovedoval, dogovorili, da bo podjetje te ure vendarle plačalo, ali jih je res, pa ne ve, saj je ravno tedaj zaključil svoj mandat.
Njegova naslednica, pomurska predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Zdenka Bobovec, pa tudi ne ve, ali so torej šivilje vsaj leta 2018 dobile denar za sobotno delo. “Tega ne bom komentirala, ker zadeve ne poznam,” je odgovorila na naše vprašanje, ali je se je dogovor o izplačilu sobotnih ur tudi realiziral. A če se leta 2018 je, ni trajalo dolgo, ko so šiviljam spet kršili njihovo pravico do plačila ali izrabe sobotnih ur, saj je ta problem (spet) na mizi tudi danes.
Sindikalistka Zdenka Bobovec presenetljivo pravi, da ona podjetja inšpektoratu ni prijavila nikoli, češ da globe prepotreben denar iz podjetja le odnašajo. Da iz tega torej ni nobene koristi za delavce. Problem neizplačanih sobotnih ur pa je reševala tako, da je šiviljam svetovala, naj v soboto pač ne pridejo v službo. Kot je povedala, jim je dejala: “Dogovorite se in ostanite doma, ampak ne eden, vsi. Vendar so to ljudje, ki se bojijo, ker imajo en stečaj že za seboj. Situacija v podjetju Moda Mi&Lan je zelo kompleksna in široka.”
“WC papir za lastne potrebe si prinesite od doma”
Prav v teh dneh pa je že tako ponižane in razvrednotene šivilje na oglasni deski v podjetju pričakalo še obvestilo, naj si od doma za lastne potrebe same prinesejo celo WC papir.
Zakaj se je to obvestilo pojavilo in kdo ga je obesil, zaposlenim ni pojasnil nihče. A dokler je v podjetju viselo na steni, si je nekaj delavk in delavcev WC papir dejansko nosilo v službo. Direktor pa je, ko je to ušlo v pomurski Vestnik, zaposlenim po informacijah N1 tudi zagrozil, da bo našel človeka, ki je medijem to poslal. Nato je odredil, naj to obvestilo z oglasne deske snamejo.
A že dejstvo, da se je pojavilo, je zaposlene le še bolj ponižalo.
Proizvodnja oblačil je v Gornjih Petrovcih na Goričkem prisotna že dolgo. Gre namreč za nekdanji obrat Mure, ki ga je leta 2005 v najem vzelo nemško podjetje Rene Lezard. Leta 2014 so Nemci iz lastništva izstopili in takrat je podjetje prevzel Milan Mörec, ki obrat vodi še danes.
Mörec je bil dolgoletni tehnični direktor soboške Mure, pred njenim stečajem celo član uprave. Po stečaju je bil direktor družbe Mura in partnerji, kratek čas tudi direktor Aha Mure. Po prevzemu je Milan Mörec ime podjetja v Gornjih Petrovcih iz RLS Moda spremenil v Moda Mi&Lan. A podjetje se s proizvodnjo oblačil v zadnjih petih letih, z izjemo lanskega leta, ni držalo nad vodo.
Egon Parteli/N1
Poslovi izid je bil namreč konstantno rdeč, so pa nato lani zabeležili 40.000 evrov dobička. Podjetje je bilo v zadnjih letih precej odvisno tudi od državnega denarja: v času covidne krize je prejelo za več kot pol milijona evrov državnih pomoči, uspešno je kandidiralo tudi na dveh razpisih ministrstva za gospodarstvo z naslova skladnega regionalnega razvoja, dobilo je posojilo podjetniškega sklada, več kot 300.000 evrov je med letoma 2015 in 2022 prejelo tudi od zavoda za zaposlovanje.
V času covida se je podjetje reševalo tudi tako, da je sodelovalo s Pfizerjem, njegove šivilje in drugi zaposleni pa so za tega farmacevtskega giganta pripravljali embalaže.
Letos je podjetje doletela tudi blokada vseh treh njegovih transakcijskih računov. Kot je poročal Vestnik, sta to blokado sprožila dva upnika, ki sta hotela izterjati 12.000 evrov dolga, a to niso bile vse zapadle obveznosti podjetja. “Kdo je pri bankah sprožil blokade, ni javno dostopen podatek, vsekakor pa je umik blokad povezan ali s poplačilom terjatev ali pa dogovorom o načinu poplačila. Sodeč po znesku in glede na običajno hiter odziv bank, kadar gre za terjatve države, bi lahko sklepali, da je v ozadju finančna uprava,” je pisal Vestnik.
Vodstvo podjetja se je v začetku aprila letos sestalo tudi z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom. Kot so na ministrstvu pojasnili za N1, so ga seznanili z možnimi ukrepi za reševanje likvidnostnih težav podjetij, in dodali, da z njimi niso sklenili nobenega dogovora.
Prav to, da bi podjetje propadlo, nekdanje Murine šivilje pa bi doživele še en stečaj, in to malo pred upokojitvijo, je za zaposlene v tem goričanskem podjetju najhujša nočna mora. Vse, kar si želijo, je, da bi lahko čim bolj v miru prekrmarile čas do pokoja. Prav zaradi tega so pripravljene celo trpeti že več kot desetletje trajajoče kršenje njihovih pravic ter ob tem molčati.
Kot je dejala dr. Vesna Leskošek, profesorica na fakulteti za socialno delo, je bil za te šivilje “propad Mure blazno težak, nekatere leta niso dobile službe. Med zaposlenimi so bile mnoge mame samohranilke, morale so skrbeti za otroke, a živeti brez dela in rednega dohodka je težko. In to ostane. Samo ena taka izkušnja v življenju je dovolj.”
Kako velik davek na zdravju šivilj in drugih delavcev je pustil stečaj Mure, je pokazala tudi raziskava, ki so jo leta 2012 opravili na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana. Ugotovili so, da sta kar dve tretjini nekdanjih murašev svoje zdravje ocenili kot slabo ali zadovoljivo, pogosteje kot splošna populacija pa so poročali tudi o boleznih, ki jih povzroča stres: povišan krvni tlak in holesterol, rane na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorna bolezen in depresija, o kateri je poročala več kot četrtina nekdanjih zaposlenih v Muri. Vsak sedmi delavec pa je pomislil tudi na samomor.
Menu Item
