Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je na današnji nujni seji, sklicani za zahtevo poslanske skupine NSi, obravnavala izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič. Ministrstvo za kulturo je umetnici denarni del nagrade nakazalo junija, a po mnenju NSi obstaja sum, da za to ni pravne podlage.
Člani komisije državnega zbora za nadzor javnih financ so s štirimi glasovi za in tremi proti sprejeli vse štiri sklepe predlagatelja NSi – da na predlog komisije izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije ter da komisija pozove ministrstvo za kulturo, da naredi vse, da se sredstva, izplačana Svetlani Makarovič, vrnejo v proračun in da komisija priporoči ministrstvu za finance, da opravi nadzor nad porabo omenjenih sredstev.
Po mnenju NSi obstaja “utemeljen sum, da je ministrstvo za kulturo brez pravne podlage izpolnilo denarno terjatev, ki ni več obstajala”, je povedala poslanka Iva Dimic. Spomnila je, da se je Makarovič na podelitvi Prešernovih nagrad za leto 2000 Prešernovi nagradi v celoti odpovedala.
V skladu z obligacijskim zakonom obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve in če se dolžnik s tem strinja. Izjava Makarovič, da nagrado v celoti zavrača, je po besedah Dimic jasen izraz njene volje, da izpolnitve obveznosti denarne nagrade ne bo zahtevala. Glede na to, da ministrstvo zneska ni nakazalo 23 let in da ni izvajalo aktivnosti za izvršitev nakazila, je jasno, tako Dimic, pokazalo, da nima več namena izpolniti te obveznosti. Zastarala pa je tudi možnost izterjatve denarne nagrade.
Po besedah Dimic se “pojavlja vprašanje, ali je bilo v zvezi s tem storjeno kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja in pravic ter oškodovanje javnih sredstev”.
Ministrica Vrečko: Še en v nizu napadov
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je sklic današnje seje označila kot neutemeljen ter izrazila nestrinjanje s samim naslovom seje, ki “prejudicira, kakšno je bilo nakazilo”, poleg tega sklic te seje razume predvsem kot “še enega v nizu napadov na ministrstvo za kulturo, na njeno delo in na delo stranke Levica”.
Kot je pojasnila, je ministrstvo denarni del nagrade Makarovič izplačalo v skladu z veljavnim sklepom upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada iz leta 1999 in glede na javno izraženo voljo nagrajenke, da bo sprejela nagrado, ki ji je vsa ta leta pripadala. Navedeni sklep namreč ni bil nikoli spremenjen oz. odpravljen ali razveljavljen, zato je še vedno veljaven in predstavlja pravno podlago za izpolnitev obveznosti, je pojasnila.
Predsednik UO Prešernovega sklada Jožef Muhovič pa je povedal, da iz 12. člena zakona o Prešernovi nagradi res izhaja, da sredstva za dodeljevanje nagrad in delo UO zagotavlja RS in da strokovna in administrativna dela za UO opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo, a po mnenju UO “nikakor in v nobenem primeru ne sledi, da lahko ministrstvo za kulturo samo od sebe in brez pooblastila aktualnega UO zagotavlja in izplačuje kakršnekoli denarne nagrade fizičnim osebam, sklicujoč se na pri tem na 12. člen zakona o Prešernovi nagradi, še posebej z veljavnostjo za nazaj”.
“UO o izplačilu te vrste ni nikoli razpravljal in ministrstvu ni nikoli izdal administrativnega naročila ali naloga za izvedbo zadevne finančne transakcije. Transakcija nima z UO nobene zveze,” je poudaril in dodal, da ugotavljajo, da gre pri ministrstvu za kulturo “v tem primeru za nedopustno prekoračitev pooblastil oz. nepooblastil”.
V razpravi je poslanka Nataša Sukič (Levica) menila, da je pravna podlaga za izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič sklep UO Prešernovega sklada iz leta 1999 ter da aktualni UO “nima nobene pristojnosti za odločanje o primeru Makarovič”. Sklepe predlagatelja seje je označila kot “zavržne in neutemeljene” ter “žaljive” do umetnice in ministrice za kulturo.
Tudi Monika Pekošak (Svoboda) je menila, da je namen današnje seje le, da “se diskreditira ministrico Asto Vrečko in nabiranju političnih točk pred počitnicami”.
Jožef Horvat (NSi) in njegov strankarski kolega Janez Cigler Kralj pa sta opozorila, da gre za sejo komisije, ki mora bdeti nad javnimi financami in da se ne vtikajo v to komu je bil denar izplačan, ampak govorijo o tem, ali je bil letos upravičeno izplačan po 23 letih.
Iva Dimic se je dotaknila tudi plakete, ki je del nagrade in za katero se po poročanju medijev ne ve, kje se nahaja. Ministrica je potrdila, da ne vedo, kje se nahaja, da pa to ni težava, saj se da izdelati repliko. Glede zastaralnega roka pa je ministrica povedala, da je bila denarna terjatev prvič dana leta 2023, ko je umetnica podala namero, da želi izplačilo denarnega dela nagrade, tako da zadeva ni zastarala, obenem tudi ni bilo zamude in zamudnih obresti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje