Rdeči čevlji predsednice DZ: “Ženskost v politiki je vedno kaznovana”

Slovenija 16. Maj 202213:40 > 14:34 18 komentarjev
Klakočar Zupančič
Žiga Živulovič jr./BOBO

Potem ko so novoizvoljeni poslanci v petek na čelo državnega zbora izvolili nekdanjo sodnico Urško Klakočar Zupančič, so konec tedna številne na družbenih omrežjih zaposlovali njeni – rdeči čevlji. Sociologinja pojasnjuje, da so uprizarjanja ženskosti v politiki praviloma vedno kaznovana, hkrati pa je to pripravno "orožje" za politično provokacijo.

Po petkovi ustanovni seji državnega zbora so nekatere uporabnike družbenih omrežij zmotili rdeči čevlji nove predsednice državnega zbora, kar so pospremili z vulgarnimi in neprimernimi komentarji. Klakočar Zupančič sicer ni prva ženska na visoki politični funkciji, ki je na tapeti zaradi svojega spola. Podobno se je dogajalo nekdanji notranji ministrici Katarini Kresal, predsednici vlade Alenki Bratušek, prvakinji stranke Tanji Fajon in drugim. Politika, pogosto pa tudi mediji so se ukvarjali z dolžino in ceno njihovih kril, primernostjo čevljev, (ne)ženstvenostjo drže …

Sociologinja in raziskovalka dr. Deja Crnović, ki je lani izdala knjigo Politika kot medijski performans, pravi, da je dogajanje okrog nove predsednice državnega zbora identično vsem drugim primerom, ki jih je v knjigi analizirala tudi sama. “Uprizarjanja ženskosti so v politiki praviloma vedno kaznovana, saj je ta še vedno dojeta kot ekskluzivno moška domena oziroma je zgodovina žensk v politiki krajša. Edino uprizarjanje ženskosti, ki doslej ni vodilo v spektakel, je materinska ženskost, kakršno uprizarja Ljudmila Novak pri nas ali denimo Angela Merkel v Nemčiji. Zelo redko se zgodi, da ženska pride na visoko mesto v politiki in da ni diskreditirana na podlagi svojega spola.”

Po drugi strani, ocenjuje sogovornica, gre lahko za pripravno “orožje” za provokacijo političnega nasprotnika. “To so poceni taktike, ki so same sebi namen in na katere ne gre nasedati,” opozarja Crnović. “Za kritiko te in drugih političark in politikov bo še veliko časa, ko bodo sprejemali politične odločitve in ko bo ta kritika vsebinska. Od tega, kakšne čevlje nosi nekdo, so bistveno bolj pomembna njegova prepričanja in politike.”

Sociologinja še opozarja, da v zadnjem času tovrstne šovinistične napade uprizarjajo predvsem troli, a na neprimerno obravnavo žensk v politiki v resnici ni povsem imuna nobena politična stran.

Na Twitterju so medtem številne ženske v znak protesta pozvale k nošenju rdečih čevljev.

Naknadno se je na dogajanje odzvala tudi Klakočar Zupančič, ki meni, da so nekatere ženske v rdečih čevljih prepoznale znak upora proti skrajnemu šovinizmu. “Z veseljem ugotavljam, da se je na družbenih omrežjih že pojavilo nekakšno gibanje ‘rdeči čevlji’,” je še zapisala v odzivu za N1.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje