Menu Item
Ministrstvo za zdravje je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja na Brdu pri Kranju pripravilo strokovno srečanje, namenjeno iskanju rešitev za izzive pri zagotavljanju duševnega zdravja. Kot je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, se lotevajo potrebnih zakonskih ureditev, pospešiti pa želijo tudi izvajanje resolucije. Na ministrstvu za zdravje tako obljubljajo pripravo zakonodaje za odpravo neustavnosti zakona o duševnem zdravju, prioriteta pa sta tudi zakona o psihološki dejavnosti in o psihoterapiji.
Minister je izpostavil, da se Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 uresničuje prepočasi. “Zato bomo intenzivno pristopili k temu, da zadevo pohitrimo, kolikor se da,” je zagotovil in dodal, da je treba tudi v pogovorih z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije najti pot, da se storitve psihološke obravnave in zdravljenja kljub kadrovski stiski zagotovijo vsem, ko jih potrebujejo.
“Resno mislimo z ureditvijo področja duševnega zdravja, ki je podhranjeno, nedostopno. Z izjemnim akcijskim načrtom želimo storitve in mrežo na področju duševnega zdravja čim prej pripeljati v realnost,” je poudaril minister Danijel Bešič Loredan. Ob tem je izpostavil zakonsko ureditev področja in vzpostavitev ustreznih struktur ter poudaril, da želijo pomembne rezultate pokazati že čez leto dni.
Na ravni vlade bo ponovno zaživel svet za duševno zdravje, na ravni sodelovanja med ministrstvi je že ustanovljena medresorska delovna skupina, na ravni ministrstva za zdravje je vse pripravljeno za vzpostavitev sektorja za duševno zdravje in demenco, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa bodo novembra ustanovili center za duševne zdravje.
“Tako bomo imeli osnovne strukture, da lahko implementiramo vse načrte, s katerim želimo izboljšati to področje,” je povedala specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek. Kot je pojasnila, se področju duševnega zdravja, ki je v postcovidnem obdobju postalo velik problem, sedaj namenja izjemno velika pozornost.
Kar se tiče zakonodaje, gre ta teden v medresorsko usklajevanje novela zakona o duševnem zdravju, ki bo odpravila neskladje z ustavo. Prioriteta sta tudi zakona o psihološki dejavnosti in o psihoterapiji. Decembra bo ustanovljena posebna delovna skupina, sprejem obeh zakonov pa je predviden konec leta 2023, je povedala Dernovšek.
Porast potreb po nujnih psihiatričnih storitvah za otroke in mladostnike
Varuha človekovih pravic Petra Svetino veseli, da so na ministrstvu za zdravje prepoznali, da morajo biti na področju duševnega zdravja kar se da aktivni, posebej glede na zaskrbljujočo statistiko, h kateri je svoje pridala še pandemija covida-19. “Na področju duševnega zdravja je precej akutnih težav in nekatere se vlečejo že leta,” je izpostavil Svetina in dodal, da s tega področja prejemajo tudi vse več pobud glede kršitev človekovih pravic.
Posebej ga skrbita občuten porast potreb po nujnih hospitalnih pedopsihiatričnih storitvah in pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otrok ter mladostnikov z motnjami v duševnem zdravju. Iskanje sistemske rešitve po varuhovem mnenju teče prepočasi. “Preslišani ostajajo tudi naši pozivi, da bi se moralo povečali število strokovnjakov in da bi se morali sprejeti ukrepi, da bi otrokom in mladostnikom omogočili dostop do rednih obravnav in terapij,” je dejal Svetina.
Dodal je, da neurejeno ostaja tudi področje psihoterapije. Veliko pobud, s katerimi se na Varuha obračajo ljudje v stiski, se nanaša na zakon o duševnem stanju in nerešene sistemske težave, kot so namestitev oseb na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov na podlagi odločitve sodišča, pomanjkanje kadra in prostorske težave izvajalcev socialnovarstvenih storitev. Tudi priporočila posameznim ustanovam se uresničujejo prepočasi, je ocenil varuh.
Ključno je ozaveščanje
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) letos opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja. Te vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Duševno zdravje je treba spodbujati kot vrednoto, h kateri vsi stremimo in si zanjo prizadevamo. Stigma in diskriminacija še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe. Svetovna zdravstvena organizacija zato poudarja, da ima vsak med nami pomembno vlogo pri ozaveščanju o tem, kateri preventivni ukrepi pri duševnem zdravju delujejo, so še zapisali na NIJZ.
Prepogosto se ljudje, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju, ali njihove družine počutijo preveč osramočene, da o tem spregovorijo, kar preprečuje, da bi dobili podporo, ki jo potrebujejo, pa opozarjajo pri Unicefu. Ozaveščanje o duševnem zdravju, njegovo sprejemanje in razumevanje na vseh ravneh, vključno z vladnimi politikami, je ključno za odpravo škodljivih učinkov stigme in diskriminacije, menijo.
Leta 2019 eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo
Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU pa je pripravil konferenco o stiskah današnjega časa, ki jo je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je bila namenjena aktualnim izzivom pri skrbi za dobro duševno zdravje. Po podatkih WHO je že pred izbruhom pandemije covida-19 v letu 2019 kar eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo. Napovedi strokovnjakov, da bo pandemiji covida-19 sledila porast duševnih motenj na globalni ravni, se po navedbah psihologinje Lilijane Šprah žal že uresničujejo. “Po nekaterih ocenah se je samo v prvem letu pandemije število primerov anksioznosti in depresivnih motenj povečalo za četrtino, in sicer je 27,6 odstotka več depresije in 25,6 odstotka več anksioznosti,” je na konferenci dejala Šprah.
Da je pandemija še posebej močno prizadela mlade, kaže tudi poročilo o vplivu pandemije covida-19 na duševno zdravje mladih, ki ga je danes objavila mreža Evropske komisije Youth Wiki. Zaprtje javnega življenja, ki so mu bili ljudje priča med pandemijo, je povzročilo osamljenost in izolacijo številnih mladih po Evropi. Poročilo kaže, da so obstajale velike razlike med posameznimi državami glede tega, kako dolgo so imele povsem ali delno zaprte šole. Najmanj časa so bile šole delno ali povsem zaprte na Hrvaškem, Islandiji, v Franciji, Luksemburgu in Španiji, najdlje pa v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Turčiji. Slovenija se je na tej lestvici znašla nekje vmes, in sicer so bile šole povsem zaprte nekaj manj kot 150 dni, delno pa okoli 330 dni, piše v poročilu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje