Danes je mednarodni dan boja proti revščini, ki jo pri nas med drugim tvega petina upokojencev. Slovenija je sicer med sedemindvajseterico držav EU ena od držav z najnižjo stopnjo tveganja revščine.
Mednarodni dan boja proti revščini je ena od priložnosti za pogovor o neenakostih v družbi. Stopnja tveganja revščine je v naši državi lani znašala 12,4 odstotka, kar je – 0,4 odstotne točke – več kot leto prej. Z manj kot 739 evrov na mesec je moralo v Sloveniji preživeti približno 254.000 prebivalcev. Tveganju socialne izključenosti je bilo medtem lani izpostavljenih 15 odstotkov prebivalcev oziroma vsak sedmi prebivalec, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Med 254.000 osebami, ki so lani tvegale revščino, je bilo 97.000 upokojencev ali 19,5 odstotka vseh upokojencev. Delovno aktivnih je bilo 46.000, brezposelnih pa 38.000. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila lani najvišja v koroški, najnižja pa v posavski statistični regiji.
In kako je s stopnjo tveganja revščine v EU?
V EU je lani glede na podatke Eurostata na pragu revščine oziroma socialne izključenosti živelo več kot petina prebivalcev oziroma 96,5 milijonov ljudi. Največje tveganje za revščino ali socialno izključenost po podatkih Eurostata beležijo v Romuniji (skoraj 36-odstotno), najnižjo pa na Češkem (11,5-odsotno). Slovenija je med sedemindvajseterico držav EU ena od treh držav z najmanjšim tveganjem revščine ali socialne izključenosti. Poleg že omenjene Češke so revščini ali socialni izključenosti manj izpostavljeni le še prebivalci Slovaške.
Po pomoč se vračajo družine, ki so jo rabile med zadnjo krizo
Stiske ljudi, ki jih je epidemija še povečala, opažajo tako v nekaterih nevladnih organizacijah kot pri varuhu človekovih pravic. Revščina v družbi blaginje po prepričanju varuha človekovih pravic Petra Svetine ni dopustna. Po njegovih besedah je nujno vlagati v javno dostopno zdravstvo in šolstvo, kjer dosegljivost storitev ne bo odvisna od višine posameznikovih sredstev. Nadalje je treba po njegovi oceni poskrbeti, da bodo ljudje za svoje delo dostojno plačani.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Unicef Slovenija v praksi vidijo velike težave, ki jih po njihovem mnenju brez konkretne pomoči vlade ne bo mogoče odpraviti. Po pomoč se vračajo družine, ki so jim pomagali med finančno krizo, izpostavljajo v ZPMS. Unicef pa kot nedopustno navaja, da je lani pod pragom revščine živelo 41.000 otrok.
Akademija za socialne vede medtem ugotavlja, da je država pri odpravljanju socialnih stisk brez koncepta in da to področje zapostavlja 30 let.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je v poslanici ob mednarodnem dnevu izpostavil, da je vlada z ukrepi za zajezitev epidemije pomagala ljudem preživeti z različnimi dodatki, transferji, zamiki rokov plačila in oprostitvami plačila. S predlogi novel zakonov, ki so že poslani v obravnavo na vladi, pa bodo omogočili bolj pravičen sistem socialnih transferjev, trg dela bo še bolj učinkovit, brezposelni pa bodo prišli do dela še hitreje, je napovedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje