Menu Item
Prvak stranke Gibanje Svoboda Robert Golob meni, da konflikta v Ukrajini ni mogoče rešiti drugače kot za pogajalsko mizo. Slovenija mora po njegovem prepričanju nuditi Ukrajini in njenemu ljudstvu vsestransko pomoč. Ob tem se je zavzel za dvig obrambnega proračuna in temeljit razmislek o slovenski zunanji politiki, ki ne sme temeljiti na tvitanju premierja Janše. Ograja na meji s Hrvaško se je po Golobovi oceni izkazala za neučinkovito, zato je napovedal njen umik.
“V Ukrajini se odvija tragedija svetovnih razsežnosti. V konfliktu je na eni strani svetovna velesila, na drugi strani pa država, ki želi ostati suverena. Tudi v Gibanju Svoboda ob dogajanju nismo ravnodušni,” se je na napad Rusije na Ukrajino na današnji tiskovni konferenci odzval prvak Gibanja Svoboda Robert Golob. Pozdravil je, da so se vendarle začeli pogovori o miru. “Konflikta ni mogoče rešiti drugače kot za pogajalsko mizo,” je ocenil Golob.
Slovensko vlado je pozval, naj k reševanju krize v Ukrajini odločno pristopi. Nuditi moramo vsestransko pomoč državi in njenemu ljudstvu: humanitarno, finančno pa tudi orožje, je poudaril prvak Gibanja Svoboda. Slovenija mora po njegovih besedah odpreti pot za begunce in jim olajšati prehod čez naše ozemlje, saj Slovenija zanje ne bo primarna destinacija. “Pri sankcijah, ki so sprejete proti Rusiji in se bodo po vsej verjetnosti še stopnjevale, se moramo zavedati, da bodo nekateri slovenski državljani in gospodarstveniki ogroženi,” je dejal Golob. Ocenil je, da so sankcije sicer nujne, mora pa slovenska vlada v celoti prevzeti odgovornost, da naši državljani ne bodo prizadeti. “Pomagati moramo vsem, brez izjem in brez vnaprej postavljenih pravil, saj ne vemo, kakšne bodo posledice. Toda te bodo velike,” je dodal Golob.
Poseben poudarek je tudi tokrat namenil energetiki. Po oceni prvega moža Gibanja Svoboda bo energetska draginja ostala. “Ta kriza je pokazala, kako nespametno je bilo, da se je Evropa na področju energetike vezala na zunanjega dobavitelja enega ključnih energentov – zemeljskega plina. Danes se že kažejo posledice. Vsaj za dve leti bodo svetovne cene energentov ostale visoke, v Evropi še višje. Zato moramo razmisliti, kako bomo pomagali državljanom pri tej krizi,” je dejal Golob. Prepričan je, da bo morala Slovenija stopiti na pot večje samooskrbe in razmisliti o energetski politiki znotraj regije Alpe Adria.
“Nobena resna zahodna država ne vodi politike prek Twitterja”
Po Golobovih besedah je treba pomemben razmislek nameniti tudi obrambni politiki. “Evropa bo znotraj Nata povečevala prispevke v obrambni proračun, to pa mora storiti tudi Slovenija. Pri tem pa je še zlasti pomembno, v kaj bomo vlagali.” Po oceni prvaka Gibanja Svoboda je treba vlagati v tiste tržne niše, kjer je naša država lahko faktor in lahko prispeva k svetovnemu miru. Pomembno vlogo bi morala Slovenija po njegovem prepričanju odigrati tudi na področju digitalizacije, predvsem pri vprašanjih kibernetske varnosti. “V sedanjem času se vojne ne bijejo le s tanki, ampak tudi na kibernetskem področju. In tu ima Slovenija prednost.” Golob je napovedal, da bo morala Slovenija temeljit razmislek opraviti tudi o svoji zunanji politiki. “Nobena resna zahodna država ne vodi zunanje politike prek Twitterja enega človeka, in še to tako, da hujska k dodatnim spopadom. Treba je spodbujati k miru prek pristojnih parlamentarnih institucij,” je na spornost tvitov premierja Janeza Janše pokazal Robert Golob.
Na novinarski konferenci je spregovoril tudi varnostni strokovnjak Anton Grizold, sicer nekdanji minister za obrambo v času vlade LDS. Z rusko agresijo se je po njegovih navedbah svet ponovno znašel na prelomnici: varnostna paradigma, ki je veljala zadnjih 30 let, po koncu hladne vojne, se je radikalno spremenila, kar zahteva tudi radikalne premisleke tako v institucijah, kot je zavezništvo Nato, kot tudi znotraj varnostno-obrambne politike EU. Premislek pa je po Grizoldovih besedah potreben tudi v nacionalnovarnostni politiki Slovenije. “Ruska vojska je v zadnjih 15 letih naredila pomembne kvalitativne korake v smislu organizacije, formacij, oborožitve in tudi usposabljanja. Izjemno velik napredek je naredila v elektronskem vojskovanju in tudi na področju psihološke vojne. To se kaže tudi sedaj,” je dejal Grizold. Po njegovih besedah so bila pričakovanja ukrajinske vlade, da jim bo zveza Nato pomagala, nerealna. “Nato je obrambno-politična meddržavna organizacija, ki se ukvarja z varnostjo in obrambo svojih članic in ne more posegati v notranje zadeve drugih držav,” je dodal nekdanji obrambni minister.
Prsti vlade hitrejši od pameti
Na novinarsko vprašanje, kaj meni o tvitu o beguncih, v katerem je vlada izpostavila, da begunci iz Ukrajine prihajajo iz kulturno, versko in zgodovinsko povsem drugačnega okolja kot begunci iz Afganistana, je Golob odgovoril: “Vsak človek je človek, kar pomeni, da je vsak begunec begunec. Nobenega razlikovanja ne sme biti med njimi, ne zaradi barve kože ne zaradi veroizpovedi.” Ob tem je dodal, da takšnega razlikovanja “ne smemo in ne bomo dopustili”. Omenjeni tvit je označil kot veliko sramoto aktualne vlade. Spomnil je, da ga je ta sicer kasneje umaknila, “ampak prsti pri tej vladi so včasih hitrejši od pameti”. Golob je ponovil, da se zunanja politika ne sme nikoli izvajati prek Twitterja. Napovedal je, da sam Twitterjevega računa ne bo imel, tudi zato ne, da se izogne skušnjavi hitrih prstov. “To je majhen prispevek k demokraciji, a verjamem, da bo imel v Sloveniji velik učinek.” Na vprašanje, ali bo, če bo prišel na oblast, umaknil ograjo na slovensko-hrvaški meji, pa je odgovoril, da se je ta pokazala kot neučinkovita. “Zagotovo ne bom angažiral prijateljskih podjetij za to, da bodo dobila posel pri podiranju ograje. Ograja bo umaknjena, o tem sem prepričan, saj nima nobene funkcije več. Pri zajezitvi begunskih in migrantskih tokov ni pomagala,” je zagotovil Golob.
Ostro je obsodil tudi to, “kar se vladajoča klika gre na RTV Slovenija”; to ravnanje je označil celo kot brutalno agresijo po zgledu Madžarske. Ob tem je izrazil željo, da se bo nova vlada kot eno prvih nalog lotila sprememb zakona o RTV Slovenija. “Ali bo ta projekt že del našega predvolilnega programa, bomo videli 19. marca,” je pomenljivo dodal Golob.
Na vprašanja o pripravah stranke na državnozborske volitve je prvak Gibanja Svoboda sicer odgovarjal zelo skopo. Poudaril je, da bo treba na odgovore o programu in o kadrih, ki bodo nastopili na volitvah, počakati do 19. marca, ko bo imela stranka predvolilno in programsko konvencijo. Ponovil pa je, da se pred volitvami Gibanje Svoboda ne bo povezovalo z nobeno stranko. Kot razlog je navedel, da bi bilo lahko takšno povezovanje negotovo in bi jim prineslo kadre, ki jih ne bi dovolj poznali. “Odgovornost za svojo kandidatno listo prevzemamo izključno na svoje rame,” je še dejal Golob.
