Sodeč po napovedih v poslanskih skupinah ima Janez Kranjc, ki si ga je na čelu ustavnega sodišča zaželel predsednik Borut Pahor, precej možnosti za izvolitev. Naklonjeni so mu v koaliciji, DeSUS in SNS. Opozicija mu očita izrazito konservativen pogled na osrednja družbena vprašanja.
Državni zbor bo na julijski seji ponovno odločal o kandidatu za naslednika ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa, ki ji je devetletni mandat potekel že julija lani. Poslanci imajo tokrat na mizi predlog predsednika republike Boruta Pahorja, naj za ustavnega sodnika izvolijo zaslužnega profesorja rimskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Janeza Kranjca. Ta se na razpis ni prijavil, h kandidaturi ga je pozval Pahor. Na današnji seji mandatno-volilne komisije je Kranjca brez razprave podprlo deset poslancev, osem jih je pritisnilo tipko proti.
Odločanje na seji državnega zbora se sicer večkrat izteče drugače, kot se opredeli mandatno-volilna komisija. Ta je podprla tudi Andraža Terška in Anžeta Erbežnika, ki ju je Pahor na mesto ustavnega sodnika predlagal lani, na seji državnega zbora pa jima za izvolitev potrebnih 46 poslanskih glasov ni uspelo zbrati.
Sodeč po napovedih v poslanskih skupinah, ima Kranjc precej možnosti, da se preseli na ustavno sodišče. Podpirajo ga namreč v vseh treh koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC. Kot nam je dejal vodja poslancev SDS Danijel Krivec, bo njihova poslanska skupina končno odločitev sicer sporočila tik pred glasovanjem, načeloma pa Kranjca podpirajo. “Upam, da bo potrjen. Neresno bi bilo, da bi poslanci izpostavljali, kako odličen profesor in strokovnjak je, pri tem pa držali figo v žepu,” je poudaril vodja največje poslanske skupine.
Prav tako Kranjcu glasove napovedujejo v konstruktivnoopozicijski stranki DeSUS in Slovenski nacionalni stranki. Prvak SNS Zmago Jelinčič je kot pomembno odliko kandidata izpostavil znanje latinščine, predvsem pa njegovo poznavanje rimskega prava. “To je osnova za vse pravne zadeve, ki jih je treba urediti v Sloveniji,” je ocenil. Kranjc pa lahko pričakuje tudi podporo obeh predstavnikov narodnih skupnosti, ki predloge predsednika republike običajno podpreta.
Nikakor pa si Kranjc ne more obetati glasov poslancev opozicijskih strank. Tudi ti se sicer strinjajo, da je odličen poznavalec rimskega prava, očitajo pa mu, da je svetovnonazorsko usmerjen “krepko na desno”, da ima izrazito konservativen pogled na osrednja družbena vprašanja, da ima antične nazore glede družbenega napredka.
Kranjca povezujejo tudi s slovenskimi prostozidarji. Tako je bil eden od govorcev na njihovem javnem simpoziju ob 20-letnici ustanovitve in 100-letnici ustanovitve Velike lože Slovencev, Srbov in Hrvatov, na katerem so spregovorili o evropski identiteti.
Ob tem je tudi mogoče slišati oceno, da si Pahor zelo želi, da bi ustavno sodišče ‘uravnotežil’ s konservativnim kandidatom. Ta želja pa se mu bo lažje uresničila, če bo za ustavnega sodnika predlagal osebo, ki ji pomanjkanja strokovnosti ni mogoče očitati.
Kranjc je diplomiral in tudi doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzah na Dunaju, v Rimu, Cambridgeu in Kölnu. Na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti predava pravo in pravno zgodovino, v Ljubljani pa tudi nemško pravno terminologijo. Na fakulteti in univerzi je opravljal različne funkcije. Dva mandata je bil prodekan in tri mandate dekan ljubljanske pravne fakultete. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani predsednik komisije za etična vprašanja. Deloval je tudi kot predsednik sodnega sveta.
Bibliografija 72-letnega kandidata za ustavnega sodnika obsega več kot šeststo enot. Najpomembnejše delo je monografija o rimskem pravu, ki je doslej izšla že v treh izdajah. Zanjo je prejel tudi Zoisovo nagrado. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!