Delovno gradivo zakona o obnovi in razvoju je pripravljeno za pregled, kmalu naj bi se z njim seznanila vlada, je danes na seji sveta koroške regije in regijskega razvojnega sveta v Dravogradu povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Koroški župani so vnovič izpostavili vprašanje intervencijskih stroškov in mulja.
Delovno gradivo zakona o obnovi in razvoju, v katerem je predvidenih veliko različnih ukrepov, je pripravljeno. Danes pozno popoldne ga bodo, kot je dejal Boštjan Šefic, pregledali, med drugim je treba doreči še nekatera vprašanja, tudi glede financiranja.
“Nato predvidevamo, da se bo še v tem tednu vlada seznanila z delovnim gradivom, se opredelila do določenih odprtih vprašanj, dala morda tudi dodatne napotke, navodila, kje je treba še zakon dopolniti, spremeniti, poiskati morda kakšno boljšo rešitev. Potem računamo, da se bo to v naslednjem tednu opravilo, opravila se bodo tudi določena posvetovanja,” je povedal Šefic. Oblikovan predlog zakona bo nato šel na obravnavo na vlado in nato v DZ.
Pri pripravi predloga zakona so upoštevali tudi nekatere predloge s Koroške. V povezavi z nekaterimi pričakovanji, da se za to regijo predvidijo posebne razvojne spodbude, pa je Šefic dejal, da je vsaj zaenkrat v predlog zakona vgrajen instrument, ki vladi tudi kasneje omogoča, da posameznim območjem ali posameznim subjektom pomaga z zelo ciljno usmerjenimi ukrepi, zato da se doseže dodaten razvoj v katerikoli prizadeti regiji, tudi Koroški.
Župani še vedno z vprašanji glede stroškov intervencij
Več županov je danes vnovič izpostavilo stroške intervencije po ujmi, ki je ponekod po njihovih navedbah potekala še septembra in tudi kasneje, čeprav se je državni načrt za poplave z nekaj izjemami, med drugim so omenjeni vodotoki in ceste, zaključil 31. avgusta. To po Šefičevih besedah pomeni, da se takrat “nekako ta intervencija ustavi”.
V zvezi z intervencijskimi stroški v septembru župani danes jasnega odgovora niso dobili. Kot je med drugim medijem dejala županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, se ne strinjajo, da bi intervencijo plačevali iz sredstev, ki jih bodo za sanacijo v okviru predplačila prejeli od ministrstva za naravne vire in prostor.
Predvideno je namreč, da bodo predplačila prejele občine, kjer je škoda ocenjena na najmanj 20.000 evrov, zgornja meja nakazila pa je dvakratnik primerne porabe posamezne občine. Če bodo ta sredstva namenili za intervencijske stroške, bodo namreč takoj zmanjševali sredstva za obnovo in razvoj, je bila jasna županja.
Šefic pa je pojasnil, da so bile razmere z letošnjo obsežno ujmo specifične v primerjavi s preteklimi, in med drugim dejal, da so intervencijski stroški eno od vprašanj, ki jih morajo še razrešiti. Je pa napovedal še, da se predvidevajo spremembe in dopolnitve interventnega zakona za pomoč po poplavah, in da obstaja možnost, da bi to reševali tam.
Kaj bo z muljem?
Župani so danes za predstavnike različnih ministrstev imeli veliko vprašanj v povezavi s posledicami ujme in poplačili stroškov, med drugim glede naplavljenega mulja. V zvezi s tem je Bernarda Podlipnik z okoljskega ministrstva povedala, da bi se za načrtovane infrastrukturne projekte v regiji lahko porabila približno polovica nenevarnega mulja, ki je opredeljen kot inerten odpadek.
Glede mulja, ki je opredeljen kot nevaren odpadek, pa je ena od možnosti izvoz v tujino, pri čemer se stroški obdelave v tujini gibljejo med 200 in 500 evrov na tono. V tem primeru bi objavili mednarodni razpis, je pa ob tem prosila za strpnost, saj je treba, kot je dejala Podlipnik, vse narediti skladno z zakonom o javnem naročanju.
Medtem bo treba po njenih besedah omenjeni nevaren mulj, obremenjen s težkimi kovinami, tudi pokriti, da ne bi prišlo do dodatnega prašenja. Točne količine mulja pa še niso znane, da jih ugotovijo, si bodo pomagali z letalskimi posnetki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!