Preiskovalna komisije Državnega zbora (DZ), ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, ob sprejemu vmesnega poročila vlado poziva k spremembam zakonodaje, ki bi med drugim odpravile "prepovedane prakse obvodnega financiranja in financiranja volilnih kampanj političnih strank". Komisija bo ugotovljene sume kaznivih dejanj naznanila pristojnim organom.
Člani preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, so v ponedeljek obravnavali vmesno poročilo o delu komisije. “Glavna ugotovitev vsega, kar smo na komisiji počeli v letu dni in nekaj mesecih, je, da obstaja zelo skrbno izdelan obvodni model financiranja določene politične stranke,” je na današnji novinarski konferenci izpostavila predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek. O javnem delu vmesnega poročila smo na N1 pisali že v ponedeljek.
Komisija je v delnem poročilu predstavila pet zadev, in sicer primere financiranja stranke SDS s strani občin, primer poslanca SDS Zorana Mojškerca in njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite ter pogodbo Telekoma z Inštitutom za avtorsko pravico v vrednosti šest milijonov evrov za obdobje petih let. Pod drobnogled je vzela tudi primer davčnega svetovalca Roka Snežiča in njegove povezave s stranko SDS ter primer financiranja stranke SDS z madžarskim kapitalom.
Razpršeno in živahno plačevanje intervjujev pred volitvami
V primeru občin je ugotovila, da je v obdobju približno sedmih mesecev pred državnozborskimi volitvami leta 2022 s strani občin, kjer so župani povezani s SDS ali v koaliciji z njo, “steklo zelo razpršeno in živahno plačevanje intervjujev, člankov in oglasov v tedniku Demokracija, ki ga izdaja podjetje Nova obzorja.”
Pri primeru poslanca Mojškerca pa sta se komisiji po besedah njene predsednice izrisali dve zgodbi. Prva je sum izdaje fiktivnih računov za izvajanje izobraževanj mestne svetniške skupine stranke SDS v Mestni občini Ljubljana, druga pa sum zlorabe položaja in pranja denarja v primeru poslov med podjetjem Geopolar in Boštjanom Auerjem.
Zelo podrobno je komisija raziskala tudi pogodbo, ki jo je Telekom Slovenije sklenil z Inštitutom za avtorsko pravico v lasti Blaža Ranta. Na podlagi zbranih dokazov in zaslišanj komisija ugotavlja, “da je šlo za škodljivo pogodbo za Telekom,” je poudarila predsednica komisije. Ob tem nobena od uprav, ki sta vodili Telekom v času izvajanja omenjene pogodbe, ni storila ničesar za to, da bi pogodbo prekinili, je ugotovitve komisije med drugim nanizala Šetinc Pašek.
Na račun NoveTV24 14 madžarskih milijonov
Glede madžarskega kapitala pa komisija med drugim ugotavlja, da se je denar v Slovenijo stekal prek dveh madžarskih podjetij, in sicer podjetja Ripost, ki je bilo ustanovljeno na Madžarskem in sodi v madžarski sistem KESMA, in nato podjetja R-post-R založništvo, ki je bilo ustanovljeno v Sloveniji.
“V nekem določenem obdobju se je prek tega sistema s finančnim vzvodom na Madžarskem v Slovenijo steklo 14 milijonov evrov za podjetji NovaTV24.si in Nova obzorja. Dodatno pa je prek Slovenije prek obeh podjetij tekel še en tok denarja v skupni vrednosti okoli štiri milijone evrov, ki ni končal v Sloveniji, ampak je nadaljeval pot v Makedonijo,” je ugotovitve med drugim nanizala Šetinc Pašek.
Komisija sprejela več ugotovitvenih sklepov
Komisija je v ponedeljek sprejela tudi več ugotovitvenih sklepov. Glede primera Telekoma Slovenije je sprejela sklep, naj državni zbor naloži preiskovalni komisiji naznanitev sumov kaznivih dejanj zlorab položaja zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti za dva predsednika uprav družbe, in sicer Tomaža Seljaka in Cvetka Sršena, saj sta po oceni komisije “s škodljivo pogodbo omogočila neupravičeno pridobitev velike premoženjske koristi tako Inštitutu za avtorsko pravico kot tudi s tem podjetjem povezanim sostorilcem NovoTV24.si”.
Državnemu zboru so predlagali tudi, naj naloži komisiji, da poda prijavo medijskemu inšpektoratu za izvedbo medijskega nadzora oglaševanja pri podjetju Nova obzorja, da na podlagi zbranih dokazov nadzornim odborom občin poda pobudo za skrbni nadzor poslovanja občin ter naj priporoča obveščevalno-varnostnim službam intenzivnejše pridobivanje in vrednotenje podatkov ter obveščanje pristojnih organov.
Preiskovalna komisija pričakuje spremembo zakonodaje
Preiskovalna komisija od vlade pričakuje tudi spremembe zakonodaje, ki bi šle v dve smeri, in sicer, da se mediji, ki so jih ustanovile politične stranke, ne bi vpisovali v razvid medijev in da se v medijskih zakonih odpravijo “prepovedane prakse obvodnega financiranja in financiranja volilnih kampanj političnih strank ter se določi jasen nadzor nad tovrstnim poslovanjem in tovrstnim početjem,” je dejala Šetinc Pašek.
Sprejeli pa so tudi sklep, da uradnim organom predajo vse gradivo in dokumentacijo “povezano z zadevo Rok Snežič” ter naznanijo “sume vseh kaznivih dejanj, ki so se pri tem izrisali”, je še navedla predsednica komisije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje