Preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, meni, da bi morala organom pregona naznaniti nekdanja predsednika uprave Telekoma Tomaža Seljaka in Cvetka Sršena pa tudi Roka Snežiča. V javnem delu vmesnega poročila opozarja na škodljivi posel Telekoma, na vstop madžarskega kapitala v medije, blizu SDS, v oglaševanju občin, ki jih vodijo župani SDS, pa je prepoznala načrtovani model financiranja kampanje kandidatov SDS.
Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je sprejela vmesno poročilo in dodatni vmesni poročili, ki pa nosita oznako zaupnosti. Državnemu zboru predlaga, da vsa tri vmesna poročila obravnava že na novembrski redni seji. V poročilu, ki je dostopno javnosti, so izpostavili številne primere, ki naj bi kazali na sume nezakonitega financiranja stranke SDS.
Komisija, v kateri ni članov največje opozicijske stranke, “utemeljeno sklepa”, da je šlo v obdobju od 13. marca 2020 do 30. junija 2022, na katero se je osredotočila preiskava, “za obvodni model financiranja SDS”. Ugotovila je, da gre za svojevrsten poslovno-političen model, “v katerem aktivno sodelujejo funkcionarji stranke na lokalni in državni ravni pa tudi posamezniki, ki imajo pri tem predvsem finančni interes, preko strankarske politične naveze pa v obvodni finančni model SDS vstopa še kapital iz Madžarske”.
Po ugotovitvah komisije je centralni račun SDS v glavnem “neomadeževan”, financiranje velike večine aktivnosti stranke pa poteka po omrežju obvodnih računov. S tem naj bi se želela izogniti morebitnim negativnim revizijam računskega sodišča in drugih institucij nadzora.
SDS je po navedbah komisije sama ali preko vidnih članov in simpatizerjev ustanoviteljica in lastnica podjetij, ki med drugim izdajajo medije, v katerih se nato izvajajo strankine politične medijske aktivnosti, delno pa domnevno tudi obvodno financiranje kampanj strankinih kandidatov na volitvah. “Preiskovalna komisija utemeljeno ugotavlja, da podjetja Nova obzorja, Nova hiša in NovaTV24.si delujejo kot vzporedni volilni računi stranke SDS in njenih kandidatov,” so zapisali. V mrežo obvodnega financiranja naj bi bila, tako komisija, vključena tudi številna manjša zasebna podjetja.
Viri financiranja SDS naj bi izvirali tudi iz državnih podjetij, pri čemer je komisija posebej izpostavila Telekom Slovenije. Pri tem so navedli domnevno sporno pogodbo Telekoma z Inštitutom za avtorsko pravico Zavod za svetovanje in posredništvo v vrednosti več kot šest milijonov evrov, levji delež tega denarja pa je šel (v paketu televizijskih programov najmanj gledani) Novi24TV, ki je tesno povezana z SDS. Komisija je še navedla, da si je lastnik inštituta Blaž Rant iz te pogodbe vsak mesec plačeval visok znesek, pogodbo pa je ocenila kot “kupovanje miru” pred marca 2020 nastajajočo vlado Janeza Janše.
Zaradi omenjene sporne pogodbe komisija meni, da bi ji moral državni zbor naložiti, da zoper nekdanja predsednika uprave Telekoma Tomaža Seljaka in Cvetka Sršena pristojnim organom naznani sume storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Parlamentarni preiskovalci jima očitajo, da sta s svojim ravnanjem oškodovala Telekom Slovenije, ki je v večinski lasti države.
Preiskovalna komisija se je posvetila tudi vstopu madžarskega kapitala v medijska podjetja blizu SDS. “Izkazujejo se politični in poslovni interesi madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovih najožjih političnih ter neposlovnih sodelavcev, čemur se je v zameno za financiranje svojih političnih medijskih projektov podredila tudi stranka SDS in temu načinu tujega financiranja, kot utemeljeno sumimo v preiskovalni komisiji, podredila tudi interese države,” lahko preberemo v javnem delu vmesnega poročila.
Ob ugotovitvah o vstopu madžarskega kapitala v slovenski gospodarski prostor in medijski konglomerat SDS se je članom preiskovalne komisije zastavilo vprašanje, ali so naše tajne službe ustrezno odreagirale. Ocenili so, da bi bilo treba obveščevalno-varnostne službe pozvati, da tovrstne primere bolj budno spremljajo.
V vmesnem poročilu je opozorjeno tudi na poslovni model, ki pri članih komisije sproža “utemeljeni sum”, da je vsak, ki je v Janševem mandatu vstopal v posle z državo, moral za pridobljeni posel nekaj “vrniti” stranki SDS.
Članom komisije so v oči padla tudi številna nakazila občin podjetju Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija in je deloma v lasti SDS. Kot so ugotovili, je oglaševanje pri založbi naročilo kar 56 občin, med njimi jih ima 42 župana iz vrst ali s podporo SDS. Kot ugotavlja komisija, gre sicer za manjše zneske, ki se zlahka skrijejo v občinskih proračunih, z vidika prihodkov podjetja Nova obzorja pa se postavlja vprašanje, ali ne gre za načrtovani model financiranja kampanje kandidatov SDS.
Iz zbranega gradiva sedanje preiskovalne komisije in tudi komisije, ki je delovala že prejšnjemu mandatu, parlamentarni preiskovalci še menijo, da bi bilo treba pristojnim organom kazenskega pregona naznaniti sume storitve kaznivih dejanj organiziranja denarnih verig in davčne zatajitve, ki naj bi jih storil samooklicani davčni svetovalec Rok Snežič.
“Če ta podjetja, ki pokrivajo nekaj odstotkov medijskega prostora, delujejo kot vzporedni računi stranke SDS, potem vsi ostali mediji vključno s Pop TV delujejo kot vzporedni računi vladne koalicije. Nenazadnje je bilo podpisano pismo o nameri, da bi se ta famozni projekt Vojak v akciji predvajal ravno na Popu. Prav tako smo razočarani, ker komisija ni ugotovila, zakaj je bilo nakazanih 100.000 evrov gospe Vesni Vuković, ki je zdaj generalna sekretarka Svobode. Komisijo čaka še veliko dela,” je danes po sestanku vodij parlamentarnih strank s predsednikom vlade Robertom Golobom na vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije dejal predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.
