Sindikati javnega sektorja: Interventni zakon znižuje raven pravic zavarovancev

Srdjan Živulović/BOBO

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) so opozorili na nesprejemljive prakse pri pripravi interventnega zakona v zdravstvu. Menijo, da predlog vsebuje trajne in sistemske posege v zakonodajo s področja zdravstva, hkrati pa znižuje raven pravic zavarovancev.

Vlada je pri pripravi predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva znova uporabila nesprejemljivo prakso, so prepričani v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS). Predlog namreč vsebuje trajne in sistemske posege v zakonodajo s področja zdravstva, hkrati pa znižuje raven pravic zavarovancev, so opozorili.

V KSJS menijo, da bi bilo trajne in sistemske posege v zakonodajo s področja zdravstva primernejše urejati po rednem zakonodajnem postopku z ločenim noveliranjem vsakega posameznega sistemskega zakona.

Pričakovali so, da se bodo predlagane zakonske rešitve sprejemale v socialnem dialogu in da bodo socialni partnerji svoje predloge lahko obrazložili v dialogu z resornim ministrstvom ter na ta način sooblikovali predlog zakona. Vendar pa do socialnega dialoga v tem primeru sploh ni prišlo, so opozorili.

“Še več, nekatere zakonske rešitve nam sploh niso bile znane pred odločanjem na vladi, saj jih v osnutku zakona, ki smo ga prejeli 9. novembra 2023, ni bilo. Gre predvsem za 45. člen in z njim povezane člene predloga zakona, ki daje ministrici za zdravje skoraj bianco pooblastilo za določitev nekaterih ukrepov, ki pomenijo celo poseg v ustavno varovane svoboščine,” so navedli.

“Ne moremo se strinjati z znižanjem bolniškega nadomestila”

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sicer po izraženem nezadovoljstvu deležnikov javno napovedala, da bodo med zakonodajnim postopkom sporni člen zapisali tako, da bo jasno, da je predviden za uporabo le v primeru izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče. Odziv ministrice v konfederaciji pozdravljajo. Upajo pa, da bodo spremembe nastale v dialogu z njimi.

“Ne moremo se strinjati z znižanjem višine bolniških nadomestil, zlasti ne z znižanjem višine bolniškega nadomestila po treh mesecih iz 90 odstotkov na 80 odstotkov,” so opozorili.

Spomnili so, da je pred časom višino bolniškega nadomestila za prve tri mesece sicer z 90 odstotkov na 80 odstotkov znižal zakon za uravnoteženje javnih financ, in sicer zaradi varčevalnih ukrepov. Namesto da bi ta ukrep odpravili, vlada predlaga še dodatno znižanje, so kritični. To bo po njihovih navedbah dodatno poslabšalo socialno-ekonomski položaj že tako socialno šibkejših prebivalcev.

KSJS pozdravlja nekatere rešitve

Sicer pa v KSJS podpirajo tiste rešitve iz predloga zakona, ki so potrebne za nemoten prehod iz ukinjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na nov obvezni zdravstveni prispevek, kar se bo zgodilo v začetku prihodnjega leta.

Pozdravljajo tudi predvideno podaljšanje izplačevanja bolniških nadomestil v breme delodajalcev z 20 na 30 dni. Strinjajo se tudi, da je za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči treba zagotoviti obvezno sodelovanje koncesionarjev.

Od vladajoče koalicije konfederacija pričakuje povabilo k usklajevanju dopolnil še pred obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu DZ. “V prihodnje pa si želimo pravega socialnega dialoga, brez interventnih omnibus zakonov,” so še dodali.