Sindikati so na današnjem Ekonomsko-socialnem svetu predlagali dvojno uskladitev minimalne plače. Najprej bi jo povišali glede na izračun minimalnih življenjskih stroškov in bi predvidoma znašala okrog 800 evrov. Nato pa bi jo januarja uskladili še z inflacijo, torej bi se zvišala še za približno desetino. Da je treba upoštevati oba kriterija, pravijo tudi delodajalci, a si želijo administrativno preprostejšega dviga v enem koraku, pri dvigu pa, poudarjajo, je treba upoštevati tudi trenutno poslovno okolje.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je delovno telo, v katerem stališča izmenjujejo sindikati, delodajalci in vlada. Na današnji seji je ESS obravnaval predlog proračunov za prihodnji dve leti, na mizi socialnih partnerjev pa sta bila še predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ter končno poročilo o izvedeni raziskavi o minimalnih življenjskih stroških in uskladitev višine minimalne plače. Prav ta tema je danes najbolj zaposlovala socialne partnerje.
Sindikati zagovarjajo dvofazno uskladitev, kot jo po njihovi interpretaciji predvideva tudi zakon. Minimalna plača bi se uskladila najprej z minimalnimi življenjskimi stroški in bi znašala okrog 804 evre, je povedal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Nato pa bi se januarja uskladila še z inflacijo, ki je okrog 10-odstotna. Kot je poudaril Zorko, so to ljudje, ki delajo polni delovni čas, nadure, sobote in ponoči in so še upravičeni do socialne pomoči. “Če pogledate podatke humanitarnih organizacij, boste ugotovili, da število ljudi, ki imajo minimalno plačo, in potrebujejo humanitarno pomoč, iz meseca v mesec narašča.” Poudaril je, da bo z njihovim predlogom dosežen namen zakona o minimalni plači, to je, da bodo delavke in delavci s svojim delom vsaj dostojno preživeli to krizo.
Opozoril je še na posledice za proračun, če omenjene dvojne uskladitve ne bo, saj da bodo v tem primeru ljudje bolj posegali po socialnih pomočeh, kar bo povečalo proračunske izdatke, namenjene tej postavki.
“Dvig minimalne plače je korekten, smiseln in nujen, glede na to, v kakšnih časih živimo. Sama višina dviga minimalne plače pa je odvisna tudi od poslovnega okolja. Moramo pogledati na okolico, produktivnost in temu prilagoditi minimalno plačo. Zavedamo se draginje in zato podpiramo dvig minimalne plače,” je povedal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič. Iz nekaterih podjetij namreč, kot je povedal, prihajajo alarmantne novice o odpovedi naročil.
Delodajalci podpirajo obe uskladitvi, torej z minimalnimi življenjskimi stroški in inflacijo. Je pa Lotrič poudaril, da so delodajalci za enofazni postopek uskladitve, da bi torej oba dviga zajeli v enem koraku in tako zmanjšali administrativne obremenitve podjetij.
“Ljudje, ki delajo 40 ur na teden, ne bi smeli prejemati denarne socialne pomoči,” je dejal Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo. “Dejstvo, da se to dogaja, razumemo na ministrstvu kot subvencijo delodajalcem in spodbujenje politike nizkih plač. Zato je izredno pomembno, da se minimalna plača usklajuje ne le z inflacijo, ampak tudi z dejanskimi življenjskimi stroški delovnih ljudi. Na podlagi tega je ministrstvo na podlagi zakona naročilo raziskavo o minimalnih življenjskih stroških in včeraj ugotovilo novo višino minimalnih življenjskih stroškov, ti so 670 evrov, kar pomeni, da bo moral minister v naslednjih mesecih določiti minimalno plačo v razponu med 804 in 938 evri neto,” je dejal Juvan.
S tem se bo prihodnji teden seznanila vlada, ki bo oblikovala enotno stališče glede višine in postopka dviga minimalne plače. Končna odločitev o višini minimalne plače je po zakonu naloga ministra za delo, torej Luke Mesca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje