Sindikati že prvi dan pričakujejo več tisoč podpisov za referendum o interventnem zakonu

Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je danes pred Upravno enoto Ljubljana dejala, da se je zbiranje podpisov po državi začelo zelo dobro.

"Računamo, da bomo že danes zbrali nekaj tisoč podpisov in da bomo v naslednjih dneh nadaljevali s polnim tempom," je pojasnila Vuk. Kot pričakuje, bodo potrebno število podpisov zbrali bistveno prej kot v 35 dneh, kolikor jih imajo na voljo.

Sindikati: Zakon jemlje veliki večini ljudi

Ponovila je, da zakon daje le peščici tistih z najvišjimi plačami. "Ni res, da sindikati nasprotujemo dvigu plač. Mi se seveda borimo za dvige plač, tudi za višje neto plače, ampak za vse, ki delajo v tej državi, ne samo za tiste, ki že tako zaslužijo več kot 7500 evrov," je navedla Vuk.

Kot je izpostavila, pa zakon veliki večini jemlje. "Jemlje javna sredstva, iz katerih se financirajo javno šolstvo, javno zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba, kultura in vse druge javne storitve v državi, ki jih nujno potrebujemo in zaradi katerih je Slovenija po blaginji med desetimi najuspešnejšimi državami na svetu," je naštela.

"To ne pomeni, da čisto vsak v tej državi živi izjemno dobro, a naloga oblasti bi morala biti, da skupaj v pogajanjih z nami ugotovi, kateri so še tisti manki, ki jih je treba nasloviti, da bo kakovost življenja ljudi v tej državi kar se da dobra, da se bo izboljševala," je poudarila Vuk. Konkurenčnosti se ne sme graditi z nižanjem pravic ljudi, jemanjem najšibkejšim in razbremenjevanjem tistih, ki že danes živijo izjemno dobro in imajo najvišje dohodke, je dodala Vuk.

Kaj prinaša interventni zakon?

Predstavniki sindikalnih central so nato na upravni enoti oddali svoje podpise in k temu pozvali tudi druge državljane. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred nastopom mandata nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice.

V državnem zboru je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in normirancev, davkov in socialnih prispevkov, na primer uvedbo kapice na socialne prispevke.

Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Zakon prinaša tudi nižjo obdavčitev najemnin.

Sajovic: To ni razvojni, ampak razkrojni zakon

Sindikalna prizadevanja za zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije so enotno podprli v opozicijskem trojčku Gibanje Svoboda, SD in Levica in v zunajparlamentarni stranki Prerod. Ob tem so napovedali sodelovanje pri zbiranju podpisov za razpis referenduma.

Interventni zakon ni razvojni, ampak "razkrojni", je dejal vodja poslancev Svoboda Borut Sajovic. Med pomanjkljivostmi je naštel socialno kapico, ki da tistim s plačo nad 7.500 evrov bruto daje enormen davčni odpustek, "amerikanizacijo" zdravstva, ki da prinaša mešanje javne in zasebne prakse na škodo ljudi, ter ogromno proračunsko luknjo.

Zakon napada pokojninsko blagajno, prisilno upokojuje ljudi ter poglablja nered in pomanjkanje na stanovanjskem področju, je poudaril Sajovic in dodal, da je sam že oddal podpis za razpis referenduma. Menil je, da bodo podpisi "dokazali, da je na referendumu prevladujoče mnenje proti stvarem, ki rušijo, in ne ustvarjajo, proti stvarem, ki povzročajo privilegije in poglabljajo neenakost".

Hot: Gre za referendum o tem, kakšen razvoj želimo in kdo bo na koncu plačal račun

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je ocenila, da zakon globoko posega v temelje socialne države, v pravice zaposlenih, pokojninski sistem, javno zdravstvo, zato morajo imeti ljudje o njem zadnjo besedo.

"Ne gre za referendum proti razvoju, ampak o tem, kakšen razvoj želimo in kdo bo na koncu plačal račun, ali bo koristil večini ljudi ali ozkemu krogu najbolje plačanih, lastnikom premoženja in zasebnim interesom, posledice pa bodo nosili zaposleni, upokojenci in uporabniki javnih storitev," je pojasnila Hot.

Po njenem mnenju ni problematična le vsebina, ampak tudi način sprejemanja zakona. Pod oznako interventnega zakona so bile združene trajne, sistemske spremembe, zakon pa je bil sprejet brez socialnega dialoga, je bila kritična Hot.

Ustavno sodišče je potrdilo, da pomembnih sistemskih sprememb ni mogoče skriti med davčne določbe in ljudem odvzeti pravice do odločanja, "zdaj je na vseh nas, da to pravico uresničimo", je še pozvala vodja poslancev SD.

Sukič: To ni zakon, ki bi reševal prihodnost in razvoj Slovenije

Namestnica vodje poslanske skupine Levice Nataša Sukič pa je izpostavila, da gre za temeljno vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti. "Socialna država temelji na solidarnosti, na ideji, da v skupne blagajne prispevamo vsi, zato da imamo vsi enak dostop do zdravstva, do dostojnih pokojnin in do dolgotrajne oskrbe. To je naša varnostna mreža," je dejala Sukič.

"Tako imenovani interventni zakon pa to logiko grobo obrača na glavo in pod krinko reševanja kriz daje sistemska darila kapitalu in tistim, ki so najpremožnejši, račun za ta luksuz pa bo izstavljen večini navadnih ljudi in javnim blagajnam," je dodala poslanka Levice. Kot je izpostavila, to ni zakon, ki bi reševal prihodnost in razvoj Slovenije, ampak paket ukrepov, ki sistemsko ruši in razkraja socialno državo.

Grošelj: V današnjih geopolitičnih razmerah je ideja "manj države" preveč tvegana

Podpredsednik stranke Prerod Klemen Grošelj pa je poudaril, da je v demokraciji legitimno zagovarjati različne razvojne poti. Medtem ko nekateri verjamejo, da nižji davki in manj države prinašajo več razvoja, sami menijo ravno nasprotno – da je v današnjih geopolitičnih razmerah ideja "manj države", ki odgovornost prenaša na posameznika in krči javne sisteme, preveč tvegana.

V Prerodu ocenjujejo, da lahko v 21. stoletju zahtevajo sposobno razvojno državo, ki zna skupaj z gospodarstvom in drugimi družbenimi podsistemi ustvarjati pogoje za znanje, raziskave, inovacije in višjo dodano vrednost.

Grošelj je bil kritičen tudi do načina uvajanja sprememb. "Ko z enim zakonom hkrati posegamo v davke, pokojnine, zdravstvo, socialne prispevke, trg dela, ne govorimo več o interventnih ukrepih, govorimo o sistemskih spremembah. Te pa zahtevajo analize ter parlamentarno in javno razpravo," je dejal Grošelj.

Gre za vprašanje razvojnega modela države in ta referendum ne bo referendum proti razvoju, ampak "priložnost, da se o tako obsežnih spremembah odkrito pogovorimo in da imamo te spremembe tudi potrebno demokratično legitimnost", je še poudaril podpredsednik Preroda.