Menu Item
Za zatiranje plevela ob železnicah in cestah ter vzdrževanje parkov in zelenic so desetletja uporabljali zloglasni glifosat, od pomladi 2021 pa je bila za te namene prepovedana tako uporaba tega kot vseh drugih herbicidov. Dars in Slovenske železnice so tako 'kemijo' zamenjali za košnjo, ki pa je, pravijo, zamudna in manj učinkovita, nevarna za delavce in povzroča zastoje. Kmetijsko ministrstvo jim je prisluhnilo, ne smejo sicer uporabljati glifosata, lahko pa znova škropijo z drugimi herbicidi. Medtem kmetje še naprej uporabljajo glifosat. Čeprav naj bi kar 70 odstotkov glifosata prej uporabili ob cestah in železnicah, se njegova prodaja po prepovedi ni bistveno zmanjšala.
Glifosat je tako imenovani totalni herbicid, kar pomeni, da učinkovito pobija vse rastline, razen tistih, ki so gensko spremenjene tako, da so proti njemu odporne. Če polja, na katerih je zasejana gensko spremenjena koruza, škropijo z glifosatom, tam ne bo zraslo nič razen koruze. V Sloveniji in večini držav Evropske unije (EU) takšna uporaba ni dovoljena, zato se glifosat v kmetijstvu ne uporablja neposredno na gojenih rastlinah, ampak po spravilu pridelka za čiščenje površine ali v trajnih nasadih med posameznimi vrstami.
Glifosat je v 70. letih prejšnjega stoletja razvila in pod blagovno znamko Roundup registrirala družba Monsanto, ki je prav tako razvila gensko spremenjena semena – oboje pa je zelo spremenilo kmetijstvo. Glifosat so zaradi njegove učinkovitosti dolga leta uporabljali tudi za odstranjevanje plevela ob cestah in železnicah. Uničuje namreč tudi najtrdovratnejše invazivne rastline, kakršna je alergena ambrozija. Slovenske železnice so do prepovedi letno ob tire naškropile po več kot 10 tisoč litrov tovrstnih pripravkov, Dars pa ob avtoceste več kot 2.000 litrov. Glifosat so uporabljale tudi občine za vzdrževanje zelenic, uporaben je bil tudi na golf, nogometnih igriščih, pokopališčih in drugod.
Potem ko je mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) leta 2015 glifosat razvrstila med domnevno rakotvorne snovi, so države in Evropska unija postale previdnejše. Začele so se pobude za prepoved spornega herbicida (herbicid je fitofarmacevtsko sredstvo za zatiranje plevela). Objavi omenjene agencije pa sta nato sledili oceni Evropske agencije za varno hrano (Efsa) in Evropske agencije za kemikalije, ki neposredne povezave med uporabo pesticida in povečanim tveganjem za raka nista potrdili. Nazadnje je sredi decembra Evropska komisija podaljšala dovoljenje za prodajo glifosata v EU še za leto dni, do 15. decembra 2023. Julija 2023 pa naj bi bila znana nova ocena Efse o tveganjih za zdravje in okolje.
Pesticidi so sredstva oziroma kemikalije za uničevanje škodljivcev. Herbicidi so namenjeni zatiranju plevela, insekticidi žuželk in fungicidi gliv.
Nad plevel “po starem”
V Sloveniji glifosat ostaja dovoljen v kmetijstvu, je pa bila naša država ena prvih v EU, ki ga je prepovedala za druge namene. A ne le to – od oktobra 2019 se na javnih površinah, kot so igrišča in parki, ne smejo uporabljati niti glifosat niti drugi herbicidi, od aprila 2021 pa je bila taka prepoved uveljavljena še ob cestah in železnicah.
Tako je bilo treba metode zatiranja plevela spremeniti. V ljubljanskem javnem podjetju VO-KA Snaga odtlej ambrozijo in japonski dresnik odstranjujejo ročno, ostale plevele pa s posebnim strojem, ki tvori biološko razgradljivo vročo peno. Slovenskim železnicam (SŽ) je prepoved povzročala precejšnje težave. Plevela so se lotevali z ročno košnjo in strojno z mulčenjem, a je še posebej neposredno okrog tirov to zamudno delo, opozarjali pa so tudi na to, da tako ni mogoče odstraniti korenin – pri nekaterih invazivnih rastlinah so te zelo močne –, to pa lahko celo zmanjša stabilnost železniške proge in krajša njeno življenjsko dobo.
Na Darsu so skušali čim več košnje opraviti strojno in v nočnem času, saj je bilo treba ob košenju del ceste zavarovati, kar je povzročalo zastoje. Ob obnovah pa so srednji ločilni pas med voziščema avtoceste preuredili v ‘nezeleno’ površino, saj se je ravno tam in na bankinah najpogosteje razraščala ambrozija.
Popolna prepoved le leto dni
Toda prepoved ni trajala dolgo. Letos spomladi je takratni kmetijski minister Jože Podgoršek prisluhnil Darsu in SŽ ter izdal nov pravilnik, po katerem je uporaba glifosata še naprej prepovedana, uporabo nekaterih drugih herbicidov pa so znova dovolili v omejenem območju ob avtocestah in železnicah. Na kmetijskem ministrstvu med razlogi navajajo, da so pri košnji ob tirih “nastajali incidenti, ki se na srečo niso končali s smrtnimi primeri delavcev, ki so izvajali košnjo”, ob avtocestah pa je košnja predstavljala razlog za zastoje, saj je bila potrebna zapora dela cestišča.
Pravilnik je opredelil substance, ki so lahko prisotne v pripravku fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Z Darsa so nam sporočili, da teh FFS na tržišču ni bilo na razpolago, zato jih tudi po omilitvi pravil niso uporabljali, ampak so se zatiranja plevelov še naprej lotevali zgolj s košnjo.
Na železnicah so potem, ko kemičnega zatiranja rastja od pomladi 2021 do pomladi 2022 niso izvajali, jeseni znova začeli škropiti, in to s “škropilnim vlakom”. Porabili so 780 litrov dovoljenega FFS Belouhka, na 200 od 1.200 kilometrov prog. Ob tem poudarjajo, da tega ne počnejo na vodovarstvenih območjih ter upoštevajo omejitve v določenih krajih oziroma občinah.
Glifosata v kmetijstvu nič manj
Kljub pobudam iz okoljevarstvenih in zdravstvenih krogov ostaja uporaba glifosata v kmetijstvu dovoljena. Pred zadnjo odločitvijo Evropske komisije o podaljšanju dovoljenja so na Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) opozorili, da bi prepoved uporabe glifosata škodila slovenskemu kmetijstvu. “Pri nas se običajno uporablja pred sajenjem oziroma setvijo ali po setvi oziroma sajenju in pred vznikom kmetijskih rastlin. Z glifosatom učinkovito zatiramo tako širokolistne kot ozkolistne plevele na njivah, travinju, v vinogradih in sadovnjakih, nepogrešljiv je tudi v boju proti invazivnim tujerodnim rastlinskim vrstam,” so poudarili na KGZS, ki jo vodi Roman Žveglič. Zato, so prepričani predstavniki kmetov, bi prepoved glifosata “pomenila precejšnje težave pri obvladovanju plevelov, vključno z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, saj alternative, ki bi zadostila vsem navedenim prednostim, trenutno nimamo”.
Po ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije iz časa pred prepovedjo uporabe na cestah, železnicah, igriščih in zelenicah se je več kot 70 odstotkov glifosata v Sloveniji uporabilo na nekmetijskih površinah. “Ker se veliko glifosata uporabi na javnih površinah, predvsem na cestah in železnicah, v prihodnjih letih pričakujemo znaten upad uporabe glifosata,” je ob prepovedi zapisalo tudi kmetijsko ministrstvo. Toda nič ne kaže, da bi se to zgodilo, vsekakor se prodaja niti približno ni zmanjšala za 70 odstotkov, kot bi pričakovali, kažeta spodnja prikaza.
Proizvajalca glifosata imamo tudi v Sloveniji, tovarno kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus) v Račah, ki je v ameriški lasti.
Ponekod se je poraba pesticidov celo povečala
Evropska unija želi biti na okoljskem področju zgled za ves svet. Cilj, zapisan v strategiji “Od vil do vilic”, je vse bolj trajnostna in zdrava proizvodnja hrane, ki med drugim pomeni več ekološkega kmetijstva in manj uporabe pesticidov. Natančneje, količino uporabljenih pesticidov naj bi do leta 2030 zmanjšali za polovico.
Rezultati, zbrani na podlagi prodaje fitofarmacevtskih sredstev, kažejo, da se je poraba kemičnih pesticidov in njihovega tveganja od referenčnega obdobja 2015–2017 do leta 2020 zmanjšala za 14 odstotkov. Podatki za Slovenijo kažejo, da se je leta 2018 uporaba pesticidov precej povečala, nato pa v letih 2019 in 2020 upadla. Poraba najbolj nevarnih pesticidov se je leta 2018 povečala celo za petino, nato pa upadla – a ostaja višja kot pred desetletjem.
Na kmetijskem inštitutu pravijo, da je revizija EU v letu 2021 ugotovila, da je izvajanje tako imenovane pesticidne direktive zastalo in bistvenega premika v zmanjševanju količin porabljenih FFS na ravni celotne EU ni. “Še več, ponekod se je poraba pesticidov v tem obdobju celo povečala, zato je načrt o zmanjšanju porabe FFS (za polovico) do leta 2030 nerealen,” pravijo na inštitutu.
Poudarjajo, da se kmetijski inštitut že desetletja aktivno ukvarja s tematiko zmanjševanja porabe sintetičnih sredstev za varstvo rastlin ter da so bili vključeni v kar nekaj nacionalnih in evropskih projektov, usmerjenih v zmanjšanje porabe FFS ter v razvoj in preverjanje učinkovitosti alternativnih nekemičnih metod zatiranja škodljivih organizmov in plevelov v različnih pridelovalnih sistemih, kot so poljedelstvo, travinje, trajni nasadi, in na nekmetijskih površinah. “Pri vseh projektih so bili raziskovalni dosežki relativno spodbudni, medtem ko večjega obsega implementacije v prakso, kljub precejšnjemu vlaganju v širjenje rezultatov in nove svetovalne pristope, ni bilo.”
Alternative vsekakor obstajajo, pravijo na inštitutu. Zakaj jih torej v praksi ni videti? “Največje ovire za prevzem novih alternativnih nekemičnih metod zatiranja plevela v kmetijstvu so tako strukturne narave (majhne kmetije), prav tako ekonomski dejavniki, kot so draga mehanizacija, majhna storilnost in višji stroški,” pojasnjujejo na inštitutu.
Da je lažje “pošpricati”, kot se naučiti zahtevnejših pristopov ekološke pridelave, je prepričan tudi predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Aleš Fišter. “Ekološki kmetje smo pokazali, da je pridelava hrane brez kemije mogoča. In to ne le na majhnih površinah. V Evropi imamo tudi primere večstohektarskih kmetij z uspešno ekološko pridelavo.”
Opozarja pa na še en vidik. “V ekološkem kmetijstvu je pridelek manjši in zato dražji. Ujeti smo v spiralo težnje po vedno nižjih in nižjih cenah, ki terja masovno pridelavo z veliko pesticidi.” Ključno bi tako bilo spremeniti navade potrošnikov, pravi Fišter.
Ekološko kmetijstvo, ki večjo pozornost posveča tudi skrbi za tla, je bolj odporno proti posledicam podnebnih sprememb, še dodaja Fišter, ki je prepričan, da ne držijo navedbe, da “bomo lačni, če ne bomo uporabljali pesticidov”. Želi si, da bi država ekološko kmetijstvo vzela kot standard in ga bolj podprla.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!