Sredi decembra se izteče petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva v uniji precejšnje, je pričakovati, da bo Evropska komisija dovoljenje podaljšala. Da bi morala Slovenija podpreti predlog za podaljšanje dovoljenja uporabe glifosata, menijo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici. "Prepoved uporabe glifosata bi pomenila škodo za slovensko kmetijstvo," so prepričani.
Sredi decembra se bo izteklo petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva, ki ga spremljajo očitki o rakotvornosti, v Uniji precejšnje, bo Evropska komisija po pričakovanjih dovoljenje podaljšala še za eno leto. Medtem naj bi bila znana nova ocena tveganja za zdravje in okolje.
Leta 2017 kljub pobudi za prepoved izdano petletno dovoljenje
Evropska komisija je decembra 2017 – kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata – na podlagi razpoložljivih podatkov, ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje Evropske agencije za varnost hrane (Efsa) ter izida glasovanja članic sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, ki je na trgu od leta 1974.
Omenjeno podaljšano dovoljenje se izteče 15. decembra, članice EU pa so v minulih tednih na ravni delovnih teles Sveta EU o predlogu komisije za enoletno podaljšanje dovoljenja za prodajo glifosata glasovale dvakrat.
Prvič so se o podaljšanem obdobju prodaje herbicida, ki ga je, kot so spomnili pri časniku Delo, Mednarodna agencija za raziskave raka razvrstila med snovi, ki so za ljudi verjetno rakotvorne, opozorila o njegovi rakotvornosti pa prihajajo tudi od drugih neodvisnih znanstvenikov, izrekle oktobra, ko so glasovale v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo. Drugič pa sredi novembra na glasovanju odbora za pritožbe.
A ker pri glasovanju ni bila dosežena kvalificirana večina, da bodisi za bodisi proti predlogu glasuje več kot 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo več kot 65 odstotkov prebivalcev EU, je to Evropski komisiji omogočilo, da sprejme samostojno odločitev.
Pričakuje se novo podaljšanje
Po napovedih pa naj bi v Bruslju potrdili še eno podaljšanje, torej do sredine decembra 2023. Do takrat naj bi bila znana nove ocena tveganja. Efsa je njeno objavo napovedala za julij prihodnje leto. Pred petimi leti Efsa in tudi Evropska agencija za kemikalije neposredne povezave med uporabo pesticida in povečanim tveganjem za raka nista potrdili, po novi oceni tveganja pa bodo članice lahko spet glasovale o dovoljenju.
Slovenija je sicer konec 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.
Letos se je medtem Slovenija po besedah kmetijske ministrice Irene Šinko pri obeh glasovanjih vzdržala, skupaj z Nemčijo in Francijo. Zaradi vzdržanega glasu obeh največjih članic EU kvalificirana večina ni bila dosežena ne za ne proti podaljšanju, proti pa je po pisanju Dela glasovalo šest članic.
Močna lobistična skupina podjetij iz agrokemične panoge
Kot so spomnili pri časniku, temu ostro nasprotujejo v mreži Pesticide Action Network. V pismu, ki so ga poslali članicam, so zapisali, da je dovolj znanstvenih dokazov glede nesprejemljivega tveganja uporabe glifosata za zdravje ljudi in okolje, zato bi morale temelječ na previdnostnem načelu, zapisanem v evropski zakonodaji, komisija in članice glifosat takoj prepovedati.
Na drugi strani je izjemno močna lobistična skupina podjetij iz agrokemične panoge, ki so dala vlogo za obnovitev dovoljenja za prodajo glifosatu. V nevladnem sektorju komisiji, članicam in evropskim regulatorjem očitajo, da se preveč zanašajo na trditve industrije.
Proizvajalca glifosata imamo tudi v Sloveniji. Gre za tovarno kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače), ki je zdaj v ameriški lasti. Podjetje želi v Račah občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov, a nima uspeha pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja.
KGZS: Prepoved glifosata bi pomenila škodo za slovensko kmetijstvo
Da bi morala Slovenija podpreti predlog za podaljšanje dovoljenja uporabe glifosata, menijo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). “Prepoved uporabe glifosata bi pomenila škodo za slovensko kmetijstvo,” so prepričani, “še zlasti v tem obdobju, ko se soočamo s številnimi izzivi pri pridelavi hrane in zagotavljanju prehranske varnosti.”
Stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je, da je potrebno pri odločitvi o podaljšanju dovoljenja uporabe glifosata slediti znanstveno utemeljenim izsledkom ter stroki, in ne javnosti všečnim potezam. Zavzemamo se, da je vsaka aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih z vidika varnosti dobro pretehtana in odločitev o dovoljeni uporabi strokovna. V celoti podpiramo stališče, da se v primeru znanstveno dokazanih nevarnosti za zdravje ljudi in živali, uporabe takšne aktivne snovi ne dovoli. V primeru glifosata so po nam dostopnih podatkih, priznane znanstvene inštitucije ovrgle sum o rakotvornosti in potrdile, da ob pravilni uporabi glifosat ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in živali.
Pojasnili so, da je glifosat najbolj razširjen herbicid v svetu. “Pri nas se običajno uporablja pred sajenjem oziroma setvijo ali po setvi oziroma sajenju in pred vznikom kmetijskih rastlin. Z glifosatom učinkovito zatiramo tako širokolistne kot ozkolistne plevele na njivah, travinju, v vinogradih in sadovnjakih, nepogrešljiv tudi v boju proti invazivnim tujerodnim rastlinskim vrstam.” Zato, so prepričani predstavniki kmetov, bi prepoved glifosata “pomenila precejšnje težave pri obvladovanju plevelov, vključno z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, saj alternative, ki bi zadostila vsem navedenim prednostim, trenutno nimamo.”
“Uspešno kemično obvladovanje plevelne flore je predpogoj za nekatere kmetijske prakse, kot so ‘no-till’ in minimalna obdelava, ki so osnova trajnostnega kmetijstva in prispevajo k manjšemu izpustu toplogrednih plinov in zmanjšanju erozije tal.” so še zapisali pri KGZS. “Zaradi zmanjšanega nabora pripravkov se bomo srečali z rezistenco plevelov, izguba glifosata pa bo povečala tudi intenzivnejšo rabo ostalih manj učinkovitih pripravkov, kar bo lahko povečalo tveganje za več ostankov drugih fitofarmacevtskih sredstev v okolju in hrani. Prepoved bo pomenila tudi konkurenčno prednost in korist za države izven EU, v katerih bo uporaba glifosata še vedno dovoljena,” so opozorili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje