Na Slovenskih železnicah in Darsu so s prepovedjo glifosata izgubili učinkovito orožje za boj proti invazivnim rastlinam, kot so ambrozija, japonski dresnik, zlata rozga. Zdaj jih krotijo s košnjo, ki pa ni tako učinkovita. Na železnicah so ministrstvo za kmetijstvo opozorili, da lahko plevel ogrozi prometno varnost, če bi močen koreninski sistem plevela dvignil tire. Kmetijski minister Jože Podgoršek je zato ta teden Bruselj pozval, naj Komisija pospeši iskanje alternativ glifosatu, katerega uporabo morajo vse države EU na nekmetijskih površinah prepovedati do konca tega leta.
Slovenija je kot ena prvih držav Evropske unije (prva je bila Avstrija) na nekmetijskih površinah prepovedala uporabo glifosata, ki mu očitajo rakotvornost. Od oktobra 2019 je tako pri nas prepovedana raba tega herbicida na javnih površinah, kot so igrišča, parki in podobno, od lanskega aprila pa tudi ob cestah in železnicah. V celotni Uniji je glifosat za zdaj še dovoljen, trenutno ima dovoljenje do konca tega leta, do takrat bo znano, ali mu ga bodo podaljšali še za pet let.
Korenine lahko dvignejo tire
A prepoved prinaša tudi težave. Glifosat je bil namreč učinkovit herbicid, ki so ga na železnicah, Darsu, v komunalnih podjetjih – povsod, kjer v okviru svoje dejavnosti skrbijo tudi za urejanje zelenih površin – uporabljali za odstranjevanje plevelov. To podjetja počnejo iz različnih razlogov: komunale zato, da imajo urejene zelenice, upravljalci cest in železnic za zagotavljanje varnosti, odstranjevanje invazivnih plevelov iz družine ambrozije, ki je alergena, pa predpisuje tudi zakonodaja. In tu je po prepovedi rabe glifosata na nekmetijskih površinah nastal problem. “Izziv je zlasti pri zatiranju nekaterih plevelov na železnicah in cestah,” je ta teden dejal kmetijski minister Jože Podgoršek. “Kljub košnji v nekaterih primerih prihaja do tako močnega razrasta korenin, da lahko to resno ogrozi tudi že varnost v potniškem prometu.”
Kot so nam kasneje pojasnili na ministrstvu, so to tveganje izpostavile Slovenske železnice. Ob razrastu koreninskega sistema plevela se namreč lahko dvignejo tiri, kar lahko vodi v iztirjenje vlaka.
Izziv za Dars in železnice
Na železnicah so nam dejali, da je bil glifosat za zatiranje rastja zelo učinkovit in da po njegovi prepovedi delavci ‘hišnega vzdrževalca’ SŽ Infrastrukture to izvajajo z redno košnjo, tako da sama varnost v železniškem prometu za zdaj ni bila ogrožena. Tveganje pa obstaja. “Zatiranje plevelov je pomembno, ne samo zaradi zelenega dela rastlin, ki se prilepi na tirnice in povzroča slabše adhezijske pogoje železniških vozil ali zdrs zaposlenih, ki opravljajo varnostno kritične naloge na železniški progi, ampak tudi zaradi koreninskih sistemov, ki na daljši rok povzročajo zablatenost gramozne grede in posledično zmanjšano stabilnost železniške proge, da o življenjski dobi prog sploh ne govorimo,” pravijo.
Tudi na Darsu, ki skrbi za zelene površine po bankinah in travnatih površinah ob avtocestah in hitrih cestah, so do aprila lani za zatiranje ambrozije uporabljali glifosat, ki je, kot so nam dejali, edino res učinkovito sredstvo proti tej invazivni rastlini. Zdaj jo ‘krotijo’ le s košnjo. “Košnja ambrozije še pred njenim cvetenjem je edina metoda za omejevanje njenega širjenja. Obstaja tudi mehanska metoda – ročno puljenje, ki pa je izredno zamudna in se tako opravi le v izjemnih primerih in na razmeroma majhnih površinah.”
V ljubljanskem javnem podjetju Vo-Ka Snaga vse od leta 2016 za uničevanje plevela na zelenih površinah, okoli otroških igrišč, ob cestah, pločnikih in kolesarskih stezah ne uporabljajo več herbicida na osnovi glifosata. Ambrozijo in japonski dresnik odstranijo ročno, pravijo. Za ostale plevele pa uporabljajo poseben stroj, ki tvori vročo peno. Ta je sicer dražji, a je v nasprotju s herbicidi biološko razgradljiv.
V iskanju alternativ
Na železnicah in Darsu iščejo nadomestke za glifosat, vendar do zdaj neuspešno, saj ti niso enako učinkoviti, ekonomsko upravičeni ali pa so še v razvoju (torej nimajo dovoljenj za uporabo). Zaradi težav z zatiranjem ambrozije se je Slovenija ta teden obrnila na Evropsko komisijo. Kmetijski minister Podgoršek je v Bruselj odnesel poziv, da je treba začeti pripravljati oziroma intenzivirati želje po alternativnih ukrepih za zmanjševanje sredstev za varstvo rastlin, predvsem prepovedanega glifosata (dopis Slovenije ostalim članicam v angleškem jeziku najdete tukaj).
Da rešitve, ki bi bila vsaj približno tako učinkovita kot glifosat, ni, povedo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS). “V splošnem lahko uporabo sintetičnih herbicidov, med njimi tudi glifosata, na nekmetijskih in javnih površinah nadomestimo z nekemičnimi metodami. To so mehanski ukrepi, kot so košnja, mulčenje, uporaba pare, pene, električne napetosti, ognja, ali pa uporaba alternativnih bio herbicidov, ki so večinoma izdelani na podlagi eteričnih olj ali organskih kislin,” pravijo. Dodajajo pa, da imajo vse te metode določene omejitve pri uporabi, v primerjavi z uporabo glifosata so bistveno dražje in dosegajo precej nižjo učinkovitost na plevelne vrste, ki se pojavljajo na nekmetijskih in javnih površinah.
Manj zelenih površin ob cestah
Na Darsu tako na eni strani investirajo v tehnične rešitve, da bo čim več košnje mogoče opraviti strojno ter v nočnem času (da ne zmanjšajo pretočnosti prometa), na drugi pa ob obnovah cest zmanjšujejo delež zelenih površin.
Tako na primer ločilni pas med smernima voziščema avtoceste preuredijo v tako imenovano nezeleno površino. “Ravno zeleni sredinski pas in bankine so namreč najpogostejša nahajališča ambrozije. Ta ukrep prispeva k večji pretočnosti prometa, saj posegi košnje s tem niso potrebni.” Lani so to naredili na odseku primorske avtoceste med Uncem in Postojno ter na odseku štajerske avtoceste med Arjo vasjo in Šempetrom, kjer smerni vozišči zdaj ločuje betonska varnostna ograja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!