Poslanci bodo v sredo obravnavali predlog zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji. V parlamentarni postopek so ga vložili štirje pomurski poslanci, z njim pa bi regionalnemu združenju, katerega predsednik je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec, letno zagotovili 100.000 evrov proračunskega denarja. Kljub številnim nasprotovanjem iz strokovnih krogov bo državni zbor zakon očitno sprejel, k čemur naj bi pripomogla tudi vzdržanost večjega dela opozicije.
Vladajoči ne skrivajo težnje, da bi zasebne institucije na visokošolskem in raziskovalnem področju, v katerih imajo odločilno vlogo njim bližji kadri, priključili na državne jasli ali pa s takšnim namenom ustanavljajo nove institucije. Tako je vlada sprejela namero o ustanovitvi nove javne univerze v Novem mestu, ki je veliki projekt podpornikov SDS Boruta Rončevića in Mateja Makaroviča. Na državni proračun se je že uspelo pripojiti visoki šoli Grm v Novem mestu, ki je osebni projekt kmetijskega ministra Jožeta Podgorška. Spomnimo, da bo Podgoršek na aprilskih volitvah kandidiral na listi Nove Slovenije.
Za NSi bo kandidiral tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, ki si po poročanju Večera prizadeva za ustanovitev inštituta – centra za uporabno umetno inteligenco. Že pred mesecem dni je ministrstvo za izobraževanje pripravilo predlog ustanovitve javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstvenega in tehnološkega središča Novo mesto. Njegov idejni vodja je Borut Rončević. Po namigih naših virov naj bi obstajala tudi zamisel, da bi podoben inštitut zaživel v Rakičanu – ta ideja naj bi bila menda zlasti pogodu državnemu sekretarju na ministrstvu za izobraževanje iz vrst stranke Konkretno Mitji Slavincu.
Na seji državnega zbora, ki se začenja danes, bodo poslanci obravnavali predlog zakona, s katerim bi priklop na državni proračun zagotovili Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU). Pod predlog zakona se je podpisala četverica pomurskih poslancev iz različnih strank, ki sestavljajo Klub pomurskih poslancev: predstavnik madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, Jožef Horvat (NSi), Franc Jurša (Desus) in Dejan Židan (SD).
Kot razlog za potrebnost zakona so navedli, da PAZU, ki kot društvo obstaja od leta 2003, “združuje posameznike v pomurski regiji, katerih akademsko in umetniško delo odločilno prispeva k razvoju regije”. Predlog utemeljujejo tudi s tem, da ima Pomurje najmanj visokošolskih zavodov in da je izobraženost prebivalstva nižja kot drugod po Sloveniji. V oceni finančnih posledic zakona lahko preberemo, da bo za začetek dela PAZU potrebnih 100.000 evrov proračunskega denarja letno, zagotovilo pa ga bo ministrstvo za izobraževanje.
Vrsta pripomb zakonodajnopravne službe
Omenjenemu pomurskemu projektu sta pritegnila vlada in Pomurska gospodarska zbornica, vrsto pripomb na predlog pa je izrekla parlamentarna zakonodajnopravna služba. Opozorila je, da vzpostavljanje nove sui generis osebe javnega prava pomeni odstop od pravno sistemskih rešitev. “Predlagana rešitev, ki omogoča ustanovitev osebe javnega prava zgolj za eno območje v Republiki Sloveniji, ostala območja pa so iz tega izključena, je vprašljiva tako s pravno sistemskega vidika kot tudi z vidika načela enakosti,” je zapisala. Zavrnila je navedbe predlagateljev o primerljivosti PAZU s položajem Slovenske matice in Inženirske akademije Slovenije (IAS). Ti dve instituciji delujeta na ozemlju celotne Slovenije, je poudarila zakonodajnopravna služba.
Izpostavila je tudi, da so naloge PAZU vsebinsko skoraj povsem identične nalogam, ki jih opravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) pa tudi IAS. “Predlagana ureditev povzroča nejasnost, pravno negotovost in nekonsistentnost pravnega reda, kar ni v skladu z načeli pravne države,” je še zapisala zakonodajnopravna služba.
Predlogu nasprotujejo v SAZU in KOsRIS
Predlogu pomurskih poslancev nasprotujejo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), torej v najvišji nacionalni znanstveni in umetnostni ustanovi, ki je bila ustanovljena leta 1938. Tudi po njihovi oceni bi predlagani zakon privedel do nesistemske ureditve, ki za Slovenijo ne bi bila dobra.
“Ustanovitev PAZU z zakonom bi ustvarila precedenčni primer, ki bi spodbudil tudi druge, da bi želeli na enak način ustanoviti regijske akademije, ki bi bile prav tako upravičene do enake ureditve financiranja in izvrševanja nalog,” je poudaril predsednik SAZU, akademik Peter Štih. Po njegovih navedbah bi torej v Sloveniji kaj hitro imeli pet, šest ali celo več takšnih regijskih akademij, kar ne bi bilo smiselno in vzdržno.
V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ugotavljajo, da se predvidene naloge PAZU v večjem delu prekrivajo z nalogami njihove akademije. “To bo lahko povzročilo kolizijo, zmedo in dvom, katera institucija pokriva posamezna vprašanja oziroma kakšna je hierarhija pristojnosti,” so dodali.
Čeprav predlagatelji zakona pravijo, da PAZU ni projekt enega človeka, v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) očitno menijo drugače. Po njihovih navedbah predlogi za ustanavljanje regionalnih akademsko-znanstvenih unij, ki naj bi se financirale iz proračuna, jasno kažejo na izkoriščanje sistema za zasebne ambicije posameznikov na ministrstvu, na nepotrebno porabo proračunskega denarja, namenjenega znanosti, in na nadaljnjo fragmentacijo slovenskega akademskega prostora. “KOsRIS temu odločno nasprotuje in zavrača sprejetje zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji,” so dodali.
Visokošolski sindikat: Gre za “lex Slavinec”
Njihove navedbe, da je zakon povezan z zasebnimi ambicijami posameznikov na ministrstvu za izobraževanje, se nanašajo na državnega sekretarja Mitjo Slavinca. Ta je namreč predsednik PAZU. Ob tem spomnimo, da so pomurski poslanci podoben zakon predlagali že leta 2008, a so uresničitev njihovih ambicij prehitele volitve. Kot prvi je bil pod predlog zakona pred 14 leti podpisani takratni poslanec LDS Mitja Slavinec.
“Iniciativa, pri kateri sem sodeloval pred več kot desetletjem, takrat žal ni prišla pravočasno v obravnavo. Kot za vsako pobudo in projekt, ki je v korist Pomurja, bom tudi v tem primeru vesel, če pomurskim poslancem uspe zagotoviti širšo podporo,” je ob vložitvi tokratnega predloga zakona o PAZU za Vestnik dejal Slavinec.
V visokošolskem sindikatu Slovenije pa so ostri. “Medtem ko so kriteriji za članstvo v SAZU meritokratski in elitni, je kriterij za članstvo v vaši regijski PAZU krvna, rezidenčna (‘Blut und Boden’) ali subjektivna (kdo in kako bo pa to meril?) pripadnost Pomurju. Kljub tem neakademskim kriterijem si samopodeljujete akademski naziv, na spletnih straneh društva se namreč podpisujete kot pomurski akademik (pom. akad.). Z zakonom, ki je dejansko ‘lex Slavinec’, želite legalizirati svoj samooklicani akademski status in si zagotoviti proračunsko apanažo. Je možno še kaj bolj provincialnega?” so se na Slavinca obrnili v odprtem pismu, pod katero se je podpisal predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič.
Čeprav je med predlagatelji zakona tudi poslanec SD Dejan Židan, nekdanji minister za šolstvo iz vrst Socialnih demokratov Jernej Pikalo nad predlogom nikakor ni navdušen. Kot dobrodošlo sicer ocenjuje, da se intelektualci iz posamezne regije združujejo, ob tem pa dodaja, da je akademija nacionalnega pomena SAZU in njej pripada financiranje iz državnega proračuna. “Ideja nacionalne akademije je odličnost. Priti v akademijo je posebna čast. Ta status je treba ohraniti,” je dejal Pikalo.
Vendar pa kaže, da bo zakon o PAZU sprejet. Koalicijski poslanci so ga na seji odbora za izobraževanje podprli, poslanci opozicijskih strank KUL pa so ali manjkali ali so se pri glasovanju vzdržali. Podoben razplet je mogoče pričakovati na seji državnega zbora. Da bodo glasovali proti predlogu, so nam namreč dejali le v Levici. V ostalih levosredinskih strankah je na njegov račun sicer mogoče slišati vrsto kritik: da bi zakon prinesel nepotrebno in nesistemsko drobljenje akademskega prostora, da niso jasno določeni znanstveni in umetniški kriteriji za članstvo v PAZU, da gre za populistično predvolilno akcijo predlagateljev … kljub temu pa naj bi se večina njihovih poslancev pri glasovanju vzdržala. Za to je mogoče slišati več razlogov: v SD so v zadregi, ker je pod predlogom podpisan tudi njihov poslanec, nekateri opozicijski poslanci se sklicujejo na to, da v Pomurje sežejo njihove korenine ali prijateljske vezi, drugi izpostavljajo, da se pred volitvami volilcem v pomurskem koncu ne gre zameriti …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje