Ob prvem novembru se spominjamo ljubljenih oseb. Ob izgubi svojca pa smo pri organizaciji pogreba soočeni tudi z vprašanjem, kakšen pogreb bi si želela pokojna oseba. V Sloveniji sta najbolj priljubljena krstni ali žarni, a slednji prevladujejo. V Ljubljani in v Mariboru je 90 odstotkov pogrebov takšnih, v Kopru nekoliko manj. "Razlog za to so predvsem prostorske stiske, pa tudi finančni vidik," je za N1 pojasnila Jasmina Babajić iz pogrebnega podjetja Babajić.
Pogreb je ne glede na osebna ali verska prepričanja ritual, ki je skupen vsem kulturam. Je zadnja pot, na katero pospremimo ljubljeno osebo in jo položimo k večnemu počitku. S pogrebom imamo priložnost, da se od pokojnika dostojno poslovimo.
V Sloveniji glede na dostopne podatke v zadnjih letih prevladujejo predvsem žarni pokopi. V Ljubljani je po podatkih javnega podjetja Žale 90 odstotkov pogrebov žarnih, od tega 10 odstotkov z raztrosom pepela. Klasičnih pogrebov s krsto je le še za okoli 10 odstotkov. “Večina naročnikov pogrebov se odloča za pogreb z zaprto krsto, odprta krsta je bolj izjema,” so pojasnili za N1.
Tudi v Mariboru vse manj odprtih krst
Statistika je podobna tudi v Mariboru. Po pojasnilih Pogrebnega podjetja Maribor, ki je upravljavec dveh največjih pokopališč v štajerski prestolnici – Pobrežja in Dobrave, na leto opravijo okoli 1.200 pogrebov. Na Pobrežju, starem mestnem pokopališču, močno prevladujejo žarni pokopi, saj jih je v strukturi pokopov že nekaj let več kot 90 odstotkov. Ostalo so klasični pokopi oziroma pokopi s krsto. Večina žar se še vedno pokoplje, a se število raztrosov povečuje.
Na pokopališču Dobrava, kjer je raztrosu namenjen poseben oddelek (grobno polje, op. a.), se za raztros upepeljenih ostankov umrlega odloči približno 30 odstotkov ljudi. “Včasih je pri tem v glavnem šlo za anonimne pogrebe, torej tiste, kjer niso želeli nobenega obeležja, danes pa je raztros pepela postala sodobna oblika pogreba – večina se odloči za celotno slovesnost in tudi obeležje,” so navedli za N1.
Ob tem so dodali, da se pri klasičnih pogrebih ljudje vse redkeje (ali sploh ne) odločajo za odprte krste. “Se pa kljub drugačni obliki pokopa, ki v Sloveniji že leta prevladuje, še vedno poslovimo od pokojnika, in sicer pred upepelitvijo,” so pojasnili v Pogrebnem podjetju Maribor.
Nekaj manj žarnih pogrebov beležijo v Kopru, a se tudi tam raje odločajo za pogreb z žaro. Takšnih je po navedbah javnega podjetja Marjetica Koper za 80 odstotkov. Pri krstnih pogrebih pa jih je zgolj 5 do 10 svojcev takšnih, ki se odločijo za pogreb z odprto krsto. K priljubljenosti žarnih pogrebov po pojasnilih koprskega pokopališča botruje predvsem dejstvo, ker se je lažje posloviti na pogrebu od pokojnika v žari. “Verjetno pa vplivajo na to tudi nižji stroški pogreba in vse, kar spada zraven, kot je denimo nagrobni spomenik,” so poudarili.
Slovenija je sicer glede žarnih pogrebov posebna tudi v evropskem prostoru. “Kar 80 odstotkov vseh pokojnikov v Sloveniji že ima žarni pogreb, v mestih so te številke še višje, okoli 90 odstotkov in več. Naša država je glede tega posebna, saj smo v evropskem prostoru v samem vrhu po številu upepelitev. Krščanstvo je pri nas to kar hitro sprejelo, za svojce je tak pogreb manj boleč, razlog pa je tudi pomanjkanje prostora na pokopališčih,” so še pojasnili v pogrebnem podjetju Maribor.
Vedno bolj priljubljeni postajajo diamantni pogrebi
Prostorsko stisko na pokopališčih je izpostavila tudi direktorica pogrebnega podjetja Babajić Jasmina Babajić. “Ljudje nekako že imajo družinske grobove, zato je lažje vanje položiti žaro kot pa krsto, ki zavzame več prostora. Prav tako so žarni pogrebi cenejši, v primerjavi s pogrebi v krsti. Cenovni razpon slednje se lahko giblje od 200 in pet tisoč evri – odvisno od izbire družine. Prav tako so pogrebi v žari postali tako priljubljeni, da je to čisto nekaj normalnega,” je izpostavila.
Zato ne presenečena dejstvo, da tudi v njihovem podjetju prevladujejo predvsem žarni pogrebi. “Redkokdaj imamo stranke, ki so katoliške veroizpovedi in se odločijo za klasični pogreb. Slika je sicer nekoliko drugačna pri muslimanski in pravoslavni veroizpovedi. Takrat so pogrebi vedno klasični. Razen seveda, če se umrla oseba ni že prej odločila, da bi si želela pogreba v žari ali za kakšno drugo obliko pogreba,” je razložila Babajić.
Sicer pa so tudi pogrebi in načini pokopa podvrženi trenutnim trendom. Po besedah direktorice pogrebnega podjetja Babajić so postali izjemno priljubljeni t. i. diamantni pogrebi, ki nastanejo iz pepela pokojnika. “Za to možnost se odloča vse več svojcev zato, ker potem niso več vezani na grob in ker lahko spomin na pokojno osebo hranijo doma. To je največja prednost te vrste pogreba. Za svojce je namreč občutek, da morajo svojo ljubljeno osebo pustiti na pokopališču, izjemno težak,” je predstavila.
Kaj pa je pravzaprav diamantni pogreb? Posmrtne ostanke oziroma pepel pokojnika pošljejo v Švico v specializirano podjetje, ki začne postopek rasti diamanta iz pepela. “Pod določenimi pogoji ta diamant raste, izbrana velikost je pogojena s časom rasti, pa seveda želja svojcev. Večji kot je diamant, dlje časa raste. Tak diamant vsebuje tudi elemente pravega diamanta, zato je postal tako priljubljen tudi v Sloveniji. Prednost diamantnega pogreba je tudi v tem, saj lahko diamant – v nasprotju z žaro – hranimo doma. Namreč, ko se diamant vrne v Slovenijo, ni več obravnavan kot žara s pepelom, zato je lahko doma,” je še povedala sogovornica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje