Slovenija je na indeksu zaznave korupcije znova nazadovala in je dosegla zgodovinsko dno. Najvišje na lestvici je Danska. Transparency International medtem izpostavlja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. KPK meni, da nizka ocena Slovenije daje dodatno težo prizadevanjem komisije.
Slovenija je v lanskem letu na indeksu zaznave korupcije (CPI) ponovno nazadovala in dosegla zgodovinsko dno, ugotavljajo v nevladni mednarodni organizaciji Transparency International. Lani je država nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka.
TI Slovenija: ugotovitve zaskrbljujoče
“Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo zaskrbljujoče in v Transparency International Slovenia menimo, da se bo, v kolikor vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval,” je opozorila predsednica slovenske veje organizacije Neža Grasselli.
Dodala je, da “vsak posameznik lahko doprinese svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev”. Že v letu 2021 je Slovenija doživela izrazit padec na lestvici držav, pred tem pa je več let stagnirala.
Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 13 točk in se tokrat z oceno 42 uvršča na 77. mesto. Nekoliko bolje sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 50, 57. mesto) in Italija (ocena 56, 41. mesto). Opazno boljšo uvrstitev pa je dosegla Avstrija, ki je z oceno 71 na 22. mestu, vendar je v zadnjem letu nazadovala za tri točke.
“Politika se mora zamisliti in ukrepati”
Padec Slovenije na indeksu zaznave korupcije po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ni dober podatek. “Vlada in slovenska politika nasploh se mora zamisliti in narediti vse, da bomo na teh lestvicah višje,” je dejal v odzivu na poročilo.
Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa meni, da sta k temu gotovo pripomogli dve leti vlade Janeza Janše, ko je javnost po njegovih navedbah lahko opazovala številne korupcijske škandale, pri čemer je omenil nabave zaščitne opreme in respiratorjev v času epidemije covida-19.
“Dejstvo pa je tudi, da imamo že vrsto let težavo z zaznavanjem in tudi kaznovanjem koruptivnih dejanj,” je ugotavljal Vatovec. Po njegovih besedah problem ni v sami protikorupcijski komisiji, ampak v zakonodaji, na podlagi katere ta deluje. Po njegovem mnenju bi morali glede preganjanja gospodarskega kriminala kot država resno zavihati rokave in se lotiti vprašanja, kako sistemsko zakonodajo na tem področju prenoviti na tak način, “da bodo lahko kriminalci končali za zapahi”. O tem se še niso pogovarjali, zato je morda poročilo Transparency International dobra iztočnica, da se začne tudi o tem razmišljati, je še dejal Vatovec.
KPK: Rekordno nizka ocena daje dodatno težo prizadevanjem komisije
Rekordno nizka ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije (CPI 2022) daje dodatno težo prizadevanjem Komisije za preprečevanje korupcije. V KPK menijo, da je čas za spremembo, preiti moramo od besed k dejanjem.
“Z rezultatom, pa čeprav gre zgolj za percepcijo in ne dejansko stanje, ponovno ne moremo biti zadovoljni. Prevetriti moramo zakonodajo, določiti sankcije za kršitelje, vsak dosledno izvajati svoje pristojnosti in predvsem vsi skupaj sodelovati, da trend obrnemo navzgor – zgolj Komisija ni dovolj,” je ob tem povedal predsednik Komisije dr. Robert Šumi.
Glede tega, da nas prehitevajo države naše soseščine, dohitevajo pa nas države, ki so v več pogledih nekoč zaostajale za nami, Šumi meni, da “zgleda, kot da stopicljamo na mestu. Prav zato potrebujemo spremembe. Zgledovati se moramo po najboljših, to so letos v Evropi Danska – ta je prva tudi v svetovnem merilu, Finska in Norveška,” meni.
Vse te in še mnoge druge zahodnoevropske države gredo v smeri nove paradigme: od boja proti korupciji se pomikajo k utrjevanju dobrega, h krepitvi integritete in transparentnosti, kar hkrati pomeni tudi preprečevanje slabega. Prav to je v ospredju vseh naših aktivnosti, s katerimi na Komisiji prispevamo k zmanjševanju razkoraka med teorijo in prakso, kadar govorimo o stanju korupcije v družbi, je dodal Šumi.
Na KPK ob tem poudarjajo, da vodijo kratko- in dolgoročne projekte in aktivnosti ter beležijo pozitivne rezultate svojega dela, “s čimer krepimo zavedanje v družbi o ničelni toleranci do korupcije,” so zapisali.
Skoraj tretjina držav zahodne EU dobila doslej najnižje ocene
V boju proti korupciji je skoraj tretjina držav v Zahodni Evropi in EU dosegla zgodovinsko nizke rezultate, ugotavlja nevladna organizacija Transparency International (TI) ob današnji objavi indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju (CPI) za leto 2022. Ob tem opozarja na tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti.
TI ob objavi rezultatov indeksa CPI, ki meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi, razkriva, da večina od 180 ocenjenih držav v zadnjem desetletju na indeksu ni napredovala v boju proti korupciji in da je več kot dve tretjini držav ocenjenih z manj kot 50 točkami, povprečna ocena je 43. Rezultat 0 pomeni visoko zaznano koruptivnost države, rezultat 100 pa “zelo čisto” državo.
Skoraj tretjina držav v Zahodni Evropi in EU je sicer v letu 2022 dobila doslej najnižje ocene, tudi Slovenija s 56 točkami, ki se je uvrstila na 41. mesto. Lani so v zahodni Evropi svojo zgodovinsko najnižjo raven indeksa dosegli še Ciper (52), Madžarska (42), Luksemburg (77), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Velika Britanija (73).
Najnižje število točk doslej je sicer doseglo skupaj 26 držav. Kljub usklajenim prizadevanjem 155 držav ni doseglo bistvenega napredka v boju proti korupciji ali pa se je stanje od leta 2012 še poslabšalo, navaja TI.
Transparency International ob objavi teh rezultatov izpostavlja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu CPI dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na globalnem indeksu miru.
Najvišje na lestvici je Danska
Mir v svetu se od leta 2008 krha in korupcija je prepoznana tako kot vzrok kot posledica le tega, poudarja TI. Korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vlade, da jo obravnavajo, pojasnjuje organizacija. Ta začarani krog vpliva na države od Južnega Sudana s 13 točkami do Brazilije z 38.
Najvišje na indeksu zaznave korupcije je Danska z oceno 90, sledijo Nova Zelandija, Finska z oceno 87 ter Norveška (ocena 84). Najnižje so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma še vedno potekajo oboroženi konflikti. To so Somalija z oceno 12, Sirija in Južni Sudan s po 13 točkami in Venezuela s 14.
Indeks zaznave korupcije je narejen na podlagi združitve podatkov in analiz mednarodnih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju.
Indeks se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati so predstavljeni na lestvici od 0 do 100, pri čemer rezultat 0 pomeni ekstremno visoko korupcijo v državi, rezultat 100 pa državo z zelo malo korupcije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
