Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri nadzoru nabave zaščitne opreme v izbranih občinah in bolnišnicah ugotovila številne nepravilnosti. Pri nadzoru 14 bolnišnic in 23 občin je KPK ugotovila, da pogosto niso bila zagotovljena temeljna načela javnega naročanja.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila nadzor nad postopki nabav zaščitne opreme ter pri tem ugotovila številne nepravilnosti. Nadzor so opravili v 14 bolnišnicah, v vseh covidnih bolnišnicah ter nekaterih naključno izbranih, ter v 23 občinah, v vseh mestnih in ter nekaterih naključno izbranih. KPK pa je ugotovila, da izbrane bolnišnice in občine pogosto niso zagotavljale temeljnih načel javnega naročanja.
V prvem nadzoru, na podlagi ugotovitev katerega je KPK novembra 2020 uvedla 21 preiskav, je ugotovila, da so bili na splošno postopki nabav zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo covida-19, “podvrženi povečanim korupcijskih tveganjem”. Med drugim je KPK ugotovila, da so se javna naročila na državni ravni oddajala po postopku pogajanj brez predhodne objave, ki ne zagotavljajo najvišjega standarda transparentnosti in tudi ne omogočajo, da bi vsi potencialni ponudniki lahko sodelovali pri oddaji ponudbe, so spomnili v današnjem sporočilu za javnost.
V tem drugem nadzoru, ki se je nanašal na obdobje od 1. marca do 1. junija 2020, je KPK zato preverjala transparentnost postopkov in načinov naročanja zaščitne opreme v 14 bolnišnicah in 23 izbranih občinah. V njem je KPK zaznala korupcijska tveganja v povezavi s transparentnostjo, sledljivostjo postopkov ter neenakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi česar jim je izdala tudi priporočila.
KPK uvedla 29 prekrškovnih postopkov
Med drugim je ugotovila, da so bolnišnice “v želji po zagotovitvi pogojev za preživetje in preprečitev nastanka škode ob razglašeni epidemiji zaščitna sredstva nabavljale mimo postopkov javnega naročanja” na podlagi izjeme po zakonu o javnem naročanju, ki ob določenih pogojih v razmerah razglašene epidemije naročnikom omogoča, da dobavitelje blaga izberejo mimo postopkov javnega naročanja.
Pri dveh javnih zdravstvenih zavodih je KPK ob ugotovila, da sta presegla dovoljen obseg oddaje naročil po tej izjemi, zato je o sumu kršitve zakona o javnem naročanju seznanila Državno revizijsko komisijo. Občine pa glede na izsledke nadzora v izdanih naročilnicah ali sklenjenih pogodbah večkrat niso podrobneje opredelile tipa zaščitne opreme, predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj z nabavo tovrstnega blaga. V dveh primerih manjših naročil je KPK ugotovila sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme.
Zaradi ugotovljenih kršitev je KPK uvedla 29 prekrškovnih postopkov, in sicer 17 postopkov zoper funkcionarje zaradi suma neporočanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, osem prekrškovnih postopkov zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nevključitve protikorupcijske klavzule v vsebino naročilnic ali sklenjenih pogodb ter štiri prekrškovne postopke zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nepridobitve izjave o lastniški strukturi od izbranega ponudnika.
“Nadzor pa je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov: kar nekaj javnih naročnikov je vsebino protikorupcijske klavzule vključevalo tudi v naročilnice, čeprav glede na pogodbeno vrednost to ni bilo treba, kar je pohvalno,” so zapisali pri KPK. Pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu pa so ugotovili, da je povečane potrebe po zaščitni opremi objavljal na svoji spletni strani, čeprav je šlo za nabavo na podlagi izjeme in kot javni naročnik ni bil dolžan zagotavljati takšne ravni transparentnosti nabav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!