Slovenija na lestvici svobode medijev zdrsnila tri mesta nižje

Slovenija se je na letošnji lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvrstila na 36. mesto. V primerjavi z lani je izgubila tri mesta.

Poslabšanje uvrstitve Slovenije za 1,2 točke na skupno 72,9 točke od 100 ni veliko, padcu na lestvici pa botruje tudi napredovanje drugih držav, je pojasnil direktor urada mednarodne organizacije v Pragi Pavol Szalai.

Ugotavlja, da so zadnje spremembe na področju medijev, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev v slovensko zakonodajo, povečale sredstva za javno Radiotelevizijo Slovenija. Po drugi strani pa učinki zakona o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še niso vidni. Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k temu, da je Slovenija lani na lestvici pridobila kar devet mest, je spomnil. Ob tem organizacijo skrbi, da ti ukrepi niso zadostni. Še zlasti je ta skrb po njihovih besedah utemeljena, ker nastaja nova desna vlada.

V organizaciji so v nadaljevanju navedli, da obrekovanje ostaja kriminalizirano, kar za novinarje po njihovih navedbah pomeni tveganje. Določen napredek na področju medijev pa ostaja tudi v senci negativnih trendov, kot so denimo tožbe proti N1 in Oštro in politični napadi na novinarje, vključno s primerom novinarja Mladine.

V Društvu novinarjev Slovenije so ob objavi lestvice opozorili, da so medijski zakonski okviri pri nas začrtani preohlapno, da bi zagotavljali profesionalno in neodvisno novinarsko delo in ščitili uredniško avtonomijo.

DNS opozarja pred preohlapno zakonodajo

Preohlapnost zakonodaje se trenutno kaže v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri "dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela", je za STA poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.

Posledica takšnih razmer se mu zdi predvsem pomanjkanje poglobljenih in preiskovalnih prispevkov in vse večja količina nepomembnih in senzacionalističnih "nenovic". Po njegovem svarilu vse to vodi v padec zaupanja javnosti v novinarstvo, je zapisal.

Ob tem je poudaril, da lahko novinarke in novinarji veliko naredijo za izboljšanje razmer, če se uprejo "trendom nebrzdane hitrosti in gonji po klikih, ogledih in zlagani viralnosti kratkih p(r)ozornosti družbenih omrežij". Za to pa bi potrebovali prodorno moč urednic in urednikov ter ne nazadnje lastnic in lastnikov. Slednji bi se morali začeti zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo imajo z lastništvom novinarskega uredništva, je pozval.

"Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA, ker vemo, da zgledi na področju medijev v Evropo pogosto pridejo z zahodne strani Atlantika," je izpostavil Andrinek.