Pozitiven ton letošnjega poročila jasno govori, da je vlada s pravimi potezami Slovenijo vrnila med države, ki odločno spoštujejo vladavino prava, je poročilo iz Bruslja o vladavini prava komentirala zunanja ministrica Tanja Fajon. Napredek pozdravljajo tudi na kulturnem in pravosodnem ministrstvu ter na notranjem ministrstvu. Zadovoljna je tudi večina evroposlancev.
Poročilo Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah EU kaže, da je Slovenija napredovala na skoraj vseh področjih, menijo pristojni ministri.
Ob tem poudarjajo, da si bodo še naprej dejavno prizadevali za izboljšanje vladavine prava in upoštevanje novih priporočil, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo kot koordinator pristojne resorje pozvalo k pripravi odziva na ugotovitve Evropske komisije in predlogov ukrepov za uresničevanje priporočil ter rokov za njihovo izvedbo.
Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob objavi poročila poudarila, da spoštovanje vladavine prava ostaja ena od ključnih prednostnih nalog te vlade.
“Pozitiven ton letošnjega poročila in dejstvo, da je Slovenija od lani med vsemi državami članicami dosegla največji napredek jasno govorita o tem, da je vlada s pravimi potezami uspela Slovenijo vrniti nazaj med države, ki odločno spoštujejo vladavino prava – temeljno vrednoto EU,” so njene besede zapisali v sporočilu za javnost.
“Veseli me, da je na področju pravosodja opazen napredek v primerjavi z letom 2022, da so bila rešena nekatera pomembna vprašanja, kot na primer povečanje sredstev državnemu tožilstvu, da se zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji še naprej povečuje,” pa je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes.
Evropska komisija v poročilu pozdravlja predvideno reformo glede prenosa pooblastil za imenovanje sodnikov z državnega zbora na predsednika republike, opozarja pa na ureditev sodniških plač, do katere se je prejšnji teden opredelilo tudi ustavno sodišče. Vlada si prizadeva, da se nove rešitve pripravijo čim prej, so zapisali.
Na področju svobode in pluralnosti medijev se Slovenija še vedno sooča z izzivi, kljub temu pa so opazna prizadevanja za vzpostavitev prijaznejšega okolja za medije. Poročilo tudi ugotavlja napredek pri omogočanju delovanja civilne družbe.
“V celoti smo upoštevali lanska priporočila za okrepitev neodvisnega upravljanja in delovanja javnih medijev. Z novim zakonom o RTV Slovenija smo zmanjšali neposreden vpliv politike na naš največji javni medij, prav tako smo znova vzpostavili financiranje in nemoteno delovanje Slovenske tiskovne agencije. Čakajo nas pa še ukrepi na področju zaščite novinarjev, omejevanju sovražnega govora in spodbujanju pluralizma, ki jih bomo vključili v prenovljeno medijsko zakonodajo,” je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Boj proti korupciji je ena od prednostnih nalog mandata ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Dejal je, da policija prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja, delujejo pa v smeri, da je preiskovanje teh kaznivih dejanj strokovno, hitro in učinkovito, so še zapisali v sporočilu.
Iz Komisije za preprečevanje korupcije pa so sporočili, da je Evropska komisija ponovno prepoznala profesionalizacijo, informatizacijo in krepitev vloge komisije v družbi. “A učinkoviti bomo le, ko bomo vsi opravljali svoje pristojnosti in ko bodo odgovorni upoštevali naše ugotovitve in priporočila, na kar opozarja tudi Evropska komisija v tem poročilu,” so zapisali.
Dodali so, da so z nedavnim javnim naročilom na področju nadgradnje informacijskih sistemov na pravi poti, da okrepijo prizadevanja za ureditev nadzora nad instituti, kot sta lobiranje in premoženjsko stanje. Ob tem so opozorili, da je njihovo delo odvisno predvsem od finančnih sredstev za te namene.
Odzivi evroposlancev
Romana Tomc (EPP/SDS) meni, da gre za “dokument z izrazito politično noto, namenjen napadom na politične nasprotnike in ne ugotovitvi dejanskega stanja”. Dejstvo, da se očitek o nedopustni koncentraciji medijev in nepreglednem lastništvu nad njimi vleče že od prvega poročila dalje, zgodi pa se nič, je po njenem “kronski dokaz, kako je poročilo o vladavini prava brez vsake moči in ob tem tudi, kako politično motivirano je”. Bistvo poročila o vladavini prava 2023 je po njenem tisto, kar v njem manjka, to pa je “celovita in realna ocena delovanja pravne države v Sloveniji, ki je po ocenah mnogih v Sloveniji ogrožena”, je še zapisala.
Po mnenju Matjaža Nemca (S&D/SD) poročilo o vladavini prava “jasno kaže na odločen preobrat naše države v pozitivno smer v zadnjem letu, potem ko so bili Slovenija in vsi njeni podsistemi pod prejšnjo vlado degradirani na domala vseh področjih in demokracija ogrožena”. Poslanec evropskih socialistov poročilo komisije vidi kot pohvalo in poziv k nadaljevanju prizadevanj.
Podobno se je odzval tudi Milan Brglez (S&D/SD). “Pozdravljam poročilo Evropske komisije in to, kar je vlada storila za okrepitev pravne države, a sočasno vem, da nas čaka še kar nekaj korakov, ki – verjamem – jih bo ta vlada naredila smelo in v pravo smer,” je zapisal v odzivu za STA.
Zadovoljstvo nad poročilom komisije je izrazil tudi Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Poročilo glede Slovenije po njegovem potrjuje in krepi pozitivne trende, ki so jih zaznala tudi že druga podobna poročila. “Iz poročila je razvidno, da ni izrazitih nazadovanj, kot smo temu bili priča v preteklih poročilih,” je dejal.
Letošnje poročilo je pozdravila tudi Irena Joveva (Renew/Svoboda). Kot je poudarila, letošnje poročilo v primerjavi s prejšnjima, ki sta izrazila veliko zaskrbljenost “nad pospešenimi poskusi institucionalne razgradnje temeljnih institucij v državi pod vlado Janeza Janše, jasno izraža ne le napredek, pač pa zelo jasno potrjuje prizadevanja in dejanja aktualne vlade za izboljšanje razmer v državi na vseh področjih”.
Nasprotno pa je evropski poslanec Milan Zver (EPP7SDS) kritičen. Kot je zapisal v odzivu, komisarka Vera Jouruova ne more biti nepristranski ocenjevalec stanja vladavine prava v katerikoli državi članici EU. “Instrument stanja vladavine prava je postal najbolj transparentno politično orodje evropske levice in farsa evropskih institucij. Državljani EU so že spregledali in tega instrumenta ne jemljejo več resno. Tudi sam glasujem proti tovrstnim pristranskim poročilom,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje