Menu Item
Vročinski valovi in z njimi temperaturni rekordi, suša ter požari so številne turiste prisilili, da iz tipičnih dopustniških destinacij ob morju bežijo v bolj hladne kraje. Segrevanje ozračja tako že usmerja turistične tokove in Slovenija pri tem ni izjema. Kaj pasja vročina pomeni za slovenski turizem? Se bodo gostje naši državi raje izognili in zavili proti severu ali podnebne spremembe (poleg vrste negativnih posledic) vendarle prinašajo tudi možnost za večje zaslužke v tej panogi?
Evropo zadnjih nekaj poletij vse pogosteje pestijo vročinski valovi. Lani so v Italiji, Grčiji in Španiji temperature krepko presegale 40 stopinj Celzija, temperaturni rekordi pa so padali drug za drugim. A v primežu pasje vročine se ni znašlo zgolj domače prebivalstvo, na škrge so dihali tudi turisti.
Zaradi požarov, ki so pustošili po Rodosu, so morale grške oblasti več tisoč gostov evakuirati. Ko je vročina čez dan najbolj pritiskala, so morali začasno zapreti tudi atensko Akropolo, saj so turisti, medtem ko so čakali v vrsti za vstop, omedlevali. Enako se je dogajalo tudi obiskovalcem, ki so si želeli ogledati rimski Kolosej, številne italijanske bolnišnice pa so beležile strm porast števila bolnikov, ki so zaradi vročinskega vala potrebovali zdravstveno oskrbo.
V bolnišnici Cardarelli v Neaplju so zaradi z vročino povezanimi težavami v zgolj 24 urah sprejeli kar 231 pacientov, kar z drugimi besedami pomeni en sprejem na vsakih šest minut. Stanje je bilo primerljivo s covidnimi časi.
Posledično določene destinacije (predvsem v Sredozemlju) zaradi vse višjih temperatur postajajo za turiste manj privlačne. Lani je namreč po podatkih Evropske potovalne komisije (ETC) število turistov, ki so med junijem in novembrom načrtovali dopust v sredozemskih državah, v primerjavi z letom prej upadlo za deset odstotkov. Nasprotno se je v bolj severnih državah, kot so Češka, Danska, Irska in Bolgarija, zanimanje povečalo.
“Predvidevamo, da bodo nepredvidljive vremenske razmere v prihodnosti vedno bolj vplivale na izbiro, kam bodo Evropejci potovali,” je dejal predsednik ETC Miguel Sanz.
Podnebne spremembe bodo preoblikovale slovenski turizem
Predsedniku Evropske potovalne komisije prikimava tudi direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj.
“Segrevanje ozračja že danes usmerja turistične tokove, napovedi pa kažejo, da se bo na srednji in dolgi rok ta vpliv le še krepil. Pričakujemo lahko manj snežnih padavin, daljše suše, poplavljanje morja, vročinske valove in mnoge druge ekstremne vremenske dogodke. Vse to bo odločilno preoblikovalo tudi slovenski turizem,” je zapisala v poročilu vseslovenskega projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma (2021–2023).
Tega vodi dr. Maja Turnšek, izredna profesorica na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru. Kako bodo podnebne spremembe vplivale na letošnjo turistično sezono, je težko napovedati, pravi. A trend je jasen. “Pričakujemo lahko porast tako imenovanega pobega pred vročino v višjeležeče predele, pa tudi iskanje doživetij ob vodi,” pojasnjuje za N1.
Prvi v vrsti je na udaru urbani turizem. Mesta se namreč poleti zaradi velike koncentracije stavb in cestnih površin čez dan močno segrejejo, ponoči pa se zaradi velike toplotne kapacitete betona in asfalta slabo hladijo. Gre za tako imenovani učinek toplotnega otoka, ko je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici, kar otežuje turistično raziskovanje.
Tudi Mediteran je še posebej v juliju in avgustu po besedah dr. Turnšek zelo ranljiv za podnebne spremembe in “tudi slovenska Istra v teh mesecih po projekcijah izgublja optimalno ugodje”. Visoke temperature še posebej negativno vplivajo na ranljive skupine, torej starejše, otroke in kronične bolnike, ki bodo med prvimi zaradi vročinskih valov tehtali odločitve, kje preživeti dopust.
V primerjavi z destinacijami, ki so bolj južno v Mediteranu, temperature pri nas vseeno ne bodo tako visoke, da bi turistični obisk močno zmanjšale, a vseeno se bo turizem moral prilagoditi. “Osrednja težava slovenske Istre je vprašanje dostopnosti vode: ureditev dostopa do vode ob hkratnih ukrepih varčevanja z vodo, sta najpomembnejša ukrepa, ki ju morajo štiri občine slovenske Istre prednostno naslavljati,” pravi dr. Turnšek.
Tu je še skrb za zdravje turistov in turističnih delavcev; od namestitve pitnikov do ozelenjevanja, uporabe trajnostne energije za hlajenje prostorov, zagotavljanja naravne in umetne sence, monitoringa kopalnih voda, dostopnosti zdravstvene oskrbe in defibrilatorjev. “Ne nazadnje je nujno izobraževanje tako zaposlenih o nudenju prve pomoči v kriznih dogodkih kot tudi turistov o možnih lastnih prilagoditvah za zmanjšanje zdravstvenega tveganja.”
Avtorji projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma (2021–2023) poudarjajo, da bodo visoke temperature glavno sezono resda podaljšale, a bo v najbolj vročih mesecih nujno spremljanje kakovosti voda. Visoke temperature vode namreč povečajo možnosti za bakterijske in kemične okužbe ter vodijo do povečanega cvetenja škodljivih alg. Zato bi pristojni morali monitoring kopalnih voda izvajati pogosteje, o rezultatih pa obveščati obiskovalce.
“Pričakujemo večji turistični pritisk na slovenska gorska območja”
Turisti bodo torej pred vročino vse bolj bežali, posledično lahko po besedah dr. Turnšek pričakujemo vse večji pritisk na slovenska gorska območja, ki bodo morala svojo turistično ponudbo, marketing in organizacijo dela temu primerno prilagoditi.
Razviti bodo morala celoletni turizem, ki ne bo odvisen zgolj od debeline snežne odeje. Kako pomembno bo to v prihodnosti, je pokazala že letošnja zimska sezona, ko so smučišča morala ustavljati naprave in nižati cene smučarskih vozovnic. “Z vedno manj ugodnimi pogoji za zimski turizem se gorska območja aktivno preusmerjajo v poletje, pomlad in jesen,” pravi dr. Turnšek.
Prav alpska Slovenija je tista, ki poleti v primerjavi z drugimi deli države ohranja ugodne temperature, spomladanski in jesenski dnevi postajajo vse bolj primerni za “outdoor” turizem, denimo pohodništvo in kolesarstvo. “Bo pa to pomenilo večji pritisk na naravno dediščino in s tem potrebo po strožjem upravljanju turizma v teh okoljih.”
Kljub temu se bodo morali ponudniki za goste bolj boriti; konkurenca v istih terminih bo v drugih evropskih destinacijah postajala večja. “S tem pa bo tudi povezana vse večja konkurenca za delavce v turizmu v teh obdobjih. Pomembno vprašanje prihodnosti je, kako bodo podnebne spremembe vplivale na migracijske tokove sezonskega dela.”
Kljub naštetemu poletje ostaja med najbolj priljubljenimi dopustniškimi termini, konec koncev so temu naklonjena številna podjetja. “Zaradi vročine in višjih stroškov hlajenja je ravno poletje čas manjše produktivnosti, ko se podjetjem še najbolj izplača načrtovati dopuste.” Ne nazadnje na čas dopustovanja vplivajo tudi šolske počitnice.
Za slovenski turizem bo torej ključno to, kako se bodo posamezni ponudniki oziroma destinacije znale prilagoditi novim trendom in vremenskim ekstremom. “Z izjemo zimskega turizma je namreč turizem eden redkih sektorjev, ki bo s podnebnimi spremembami v velikem delu Evrope celo pridobil,” pravi dr. Turnšek, a obenem opozarja, da prav zato turistična panoga nosi toliko večja odgovornost, da svoj ogljični odtis zmanjša in na tak način blaži podnebne spremembe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje