Zelo toplo obdobje na slovenskih smučiščih povzroča številne preglavice. Večina smučišč ima zelo tanko snežno odejo, izjema je le Kanin. Marsikje so zaradi pomanjkanja snega ustavili naprave in znižali cene smučarskih vozovnic.
Po Evropi že tretji teden prevladujejo izredno visoke temperature za zimski čas. Zelo toplo je bilo tudi na prehodu v novo leto. O temperaturnih rekordih so poročali iz številnih evropskih držav, med drugim iz Francije, Danske in Nizozemske.
Neobičajno visoke temperature za zimski čas veliko preglavic povzročajo predvsem smučarskim delavcem. Ti so si sicer po dveh letih, ki sta minili v znamenju epidemije covida-19, znova obetali “običajno” sezono. Prva snežna pošiljka je padla relativno hitro, že konec novembra, nato še nekaj malega v decembru, 20. decembra pa se je ozračje močno segrelo. V švicarskem smučarskem letovišču Adelboden so na primer namerili kar 15 stopinj Celzija, nato pa jim je s snežnimi topovi uspelo pripraviti progo za svetovni pokal.
Čeprav smo že zakorakali v januar in se približuje visoka zimska sezona, ko so smučarski kraji običajno najbolj polni, podoba smučišč spominja na spomladanske mesece. Pobočja so povečini s snegom prekrita le po progah, ob njih pa se kaže trava. Milejše zime in manj snežnih padavin v prihodnosti napovedujejo številni klimatologi.
Študija Univerze iz Basla napoveduje močno povišanje stroškov smučanja, saj turistična središča prehajajo na vse dražje in umetne načine ohranjanja svojih pobočij, je poročal BBC. Raziskovalci se bojijo, da bo do konca stoletja smučanje, če bo sploh še šport, omejeno le na zelo bogate. Številna smučarska središča zato vse večjo pozornost namenjajo poletni sezoni.
Tanka snežna odeja na slovenskih smučiščih
Večina slovenskih smučišč ima tako v začetku letošnjega, podobno kot tudi smučišča v Alpah, zelo tanko snežno odejo. Krvavec, Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Vogel, Rogla in Golte imajo 30 centimetrov snega, izstopa pa Kanin, ki je najvišje ležeče slovensko smučišče (na nadmorski višini 1.140–2.300 metrov), kjer je snežna odeja debela 125 centimetrov.
Visoke temperature pa tudi v Sloveniji onemogočajo izdelovanje umetnega snega, saj se ta ne bi obdržal. Snežni topovi in izdelovanje umetnega snega so ob visokih cenah električne energije tudi veliko dražji. V Cerknem so konec decembra zaradi neugodnih snežnih razmer ustavili naprave, tako pa bo vsaj še do 8. januarja, napovedujejo.
V Kranjski Gori, kjer se pripravljajo na “preseljeno” Zlato Lisico, delujeta le dve od petih žičnic. Ob koncu dneva je bilo treba za nakup vozovnice na blagajni čakati tudi pol ure, lep obisk pa so imeli tudi danes. Če jim bo vreme naklonjeno, se nakazuje, da bi se lahko sezona približala predkoronski.
Tudi na Rogli dela le ena od dveh žičnic, ob tem pa še osem od 11 vlečnic. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so v torek zaprli sistem Jurgovo in znižali cene kart na predsezonsko raven. Za zdaj nemoteno obratuje le sistem Planja.
Na Krvavcu imajo po podatkih na njihovi spletni strani do 30 centimetrov snega. Odprti sta le dve od skupno sedmih žičnic, za zdaj pa še niso odprli dvosedežnice Zvoh.
Prav tako 30 centimetrov imajo na Voglu. Odprtih je sedem od 19 prog na smučišču, deluje pa polovica žičniških in vlečniških naprav.
Tudi na Pohorju so se vrnili na predsezonske cene
Na Mariborskem in Ribniškem Pohorju trenutno deluje 14 od skupno 20 naprav. Od torka ni več mogoče presmučati proge Mali X na Arehu, saj so se tam pojavile kopnine. “Na Mariborskem Pohorju je trenutno omogočena smuka do spodnje postaje sedežnice Poštela, na Arehu pa do spodnje postaje Piskra,” pojasnjujejo na Pohorju.
Glede na skrčen obseg obratovanja bodo od četrtka veljale znižane cene dnevnih smučarskih vozovnic – 33 evrov ob delovnikih in 36 evrov ob koncih tedna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje