Slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je septembra lani z odlokom registriralo bosanskega planinskega konja kot avtohtono pasmo v Sloveniji. Odločitev je bila v Bosni in Hercegovini sprejeta z ogorčenjem. Kako ministrstvo zagovarja svojo potezo in ali gre le za nesporazum?
V Bosni in Hercegovini odmeva slovenska odločitev. Tamkajšnji mediji namreč poročajo, da je Slovenija bosanskega planinskega konja registrirala kot svojo avtohtono pasmo. A kot smo izvedeli na N1, ne gre za registracijo bosanskega planinskega konja kot slovenske avtohtone pasme, temveč za registracijo bosanskega planinskega konja kot avtohtone pasme, ki živi na območju Slovenije. In torej ne za prisvajanje bosanske pasme konja.
“V tej pasmi ni niti enega promila krvi iz Slovenije”
Bosanski mediji so se v prepričanju, da si je Slovenija prisvojila pasmo tega konja, na novico odzvali z neodobravanjem, tudi zato, ker Slovenija v sprejetje odločitve o registraciji ni vključila nikogar iz BiH.
Preden je N1 BiH poročal, da ne gre za registracijo bosanskega planinskega konja kot slovenske avtohtone pasme, temveč za registracijo bosanskega planinskega konja kot avtohtone pasme, ki živi na območju Slovenije, so naključni mimoidoči za medij izražali razočaranje. “Verjemite mi, da me je to spravilo v jok. To govorim skozi solze, ker sem zelo razočarana, da je do tega prišlo,” je za N1 BiH povedala mimoidoča, ki je z bosanskim planinskim konjem odraščala. Še ena občanka pa je dejala, da bi bilo treba takoj vložiti tožbo na mednarodno sodišče. “Na tem področju me nič več ne preseneča,” pa je poudarila še ena občanka.
Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je za zdaj z uradnimi pojasnili sicer skopo, so pa za bosanski portal Klix povedali, da je bila odločitev sprejeta v skladu s slovensko zakonodajo. Opozorili so še, da Evropska komisija o tem vprašanju nima dogovora z BiH, saj ta ni članica Evropske unije. Odločitev o uvrstitvi je bila torej sprejeta izključno na ravni slovenske zakonodaje. S sklicevanjem na mednarodne pogodbe in zakone EU so na ministrstvu zatrdili, da je priznanje avtohtonosti odgovornost držav, še poroča Klix.
Dejstvo pa je, da so Bosanci na to pasmo konja zelo ponosni. V anketi Radia Sarajevo, kjer so državljane pred kratkim spraševali, kateri motiv bi upodobili na evrskem kovancu, če bi BiH prevzela evro, je na primer največ anketirancev odgovorilo, da bi na njem najraje videli ravno bosanskega planinskega konja.
Tudi Enver Žiga, bosanski strokovnjak za pasmo, pisec več strokovnih monografij in eden od prvotnih članov Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj, je prepričan, da si je Slovenija bosanskega planinskega konja prisvojila.
“Bosanski planinski konj je že več sto let avtohtona pasma Bosne in Hercegovine, selektivna reja pa traja že od leta 1929. V tej pasmi ni niti enega promila krvi iz Slovenije. Vsi konji, ki so zdaj v Sloveniji, so genski material iz Bosne in Hercegovine, ki je bil odpeljan v Slovenijo in so z njim začeli selektivno vzrejo leta 2008, nekaj sto let po gojenju v Bosni in Hercegovini, morda celo tisoče,” je zapisal na svojem Facebookovem profilu.
Napovedal je tudi, da bo o tem obvestil pristojno službo Evropske unije, zadolženo za avtohtone pasme, ne izključuje niti možnosti mednarodne arbitraže.
Ne slovenska avtohtona pasma, temveč avtohtona pasma v Sloveniji
Vlogo za priznanje bosanskega planinskega konja kot avtohtono pasmo v Sloveniji je sicer na ministrstvo vložilo Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj. V združenju, ki ga je ustanovil Slovenec Anton Dolinšek, so se na obtožbe Enverja Žige, sicer tudi člana društva, odzvali, da “ta odločba ne posega v pravni red zaščite tega konja v ostalih državah.” Tudi oni so pojasnili, da “bosanski planinski konj v skladu z nacionalno zakonodajo ni postal slovenska avtohtona pasma, ampak avtohtona pasma na območju Republike Slovenije”.
Ministrstvo za kmetijstvo je v zapisniku julijske seje sveta za živinoreje razliko opredelilo: “Zakon o živinoreji ne govori o slovenskih avtohtonih pasmah, ampak o tistih na območju Slovenije.” Ne gre torej za pasmo, ki nujno izvira iz Slovenije, temveč le živi v Sloveniji in se zanjo lahko uporabljajo različna poimenovanja glede na druge države.
Najpomembnejše združenje prav v Sloveniji
Slovenija je, čeprav gre izvorno za bosansko pasmo konj, v njihovo vzrejo in ohranjanje izjemno vpeta. Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj deluje prav v Sloveniji in si že od ustanovitve leta 2010 prizadeva za ohranjanje pasme. “Cilj je povečati populacijo bosanskih planinskih konj in jih rešiti iz statusa kritično ogrožene vrste,” so v združenju zapisali na svoji spletni strani.
Pri odločitvi so poleg ministrstva sodelovali tudi slovenski strokovnjaki iz Veterinarske in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – a nihče iz Bosne in Hercegovine. Slovensko kmetijsko ministrstvo je za Klix potrdilo, da se pred sprejetjem odločitve ni posvetovalo z nobenimi organi v Federaciji Bosne in Hercegovine, niti jih o tem ni obvestilo.
Žiga je slovenske strokovnjake ob tem obtožil, da so “v 12 letih ustvarili avtohtono pasmo v Sloveniji na osnovi genskega materiala v lasti druge države”, in odprto podvomil o strokovnosti študije, ki utemeljuje uvrstitev konja med avtohtone vrste v Sloveniji.
Krpanova bosanska kobilica
Bosanski planinski konji so manjše rasti in mirnega značaja, a odporni, vzdržljivi, zanesljivi in vztrajni. Odlikuje jih delavnost in moč, izjemno dobri so kot tovorni konji.
Tudi znan slovenski junak Martin Krpan naj bi sol tihotapil na majhni bosanski kobili, je zapisano na spletni strani združenja.
Na strani o bosanskih planinskih konjih piše še, da so bili v Sloveniji v veliko pomoč Planinski zvezi Slovenije, saj so tako lažje oskrbovali domove in prinašali ter odnašali stvari v dolino. Uporaba bosanskega planinskega konja je prisotna že dolga stoletja. V 20. stoletju so bili najštevilčnejši in najuporabnejši konji za delo in v sestavi vojske takratne Jugoslavije. Nepogrešljivi so bili na zahodni fronti med prvo svetovno vojno, pomembno vlogo pa so imeli tudi v drugi svetovni vojni v hribovitih delih nekdanje Jugoslavije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje