Menu Item
Glavni operativci najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije, ki se je v času tretje Janševe vlade dogajalo na uradu za preprečevanje pranja denarja, so se družno izognili današnjemu zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo. To so tedanji direktor urada Damjan Žugelj, Simona Kaučič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala na listi SDS, na uradu pa je v času Žuglja vodila sektor za sumljive transakcije, in Petra Zakrajšek, članica SDS, ki je bila v času Žuglja uslužbenka sektorja za sumljive transakcije in je med drugim, kot smo razkrili na N1, brskala po bančnih računih novomeškega škofa Andreja Sajeta. Komisija je odredila, da jim bodo drugo vabilo na zaslišanje zdaj skušali vročiti s pomočjo detektivov.
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, je za danes na zaslišanja povabila glavne operativce najbolj obsežnega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije.
Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše. Simono Kaučič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala na listi SDS, na uradu pa je v času Žuglja vodila sektor za sumljive transakcije. Ter Petro Zakrajšek, članico SDS, ki je bila v času Žuglja uslužbenka sektorja za sumljive transakcije in je med drugim, kot smo razkrili na N1, brskala po bančnih računih novomeškega škofa Andreja Sajeta.
Predsednik preiskovalne komisije in poslanec Svobode Aleš Rezar je na začetku seje člane komisije obvestil, da ne Žugelj, ne Simona Kaučič, ne Petra Zakrajšek vabila na zaslišanje niso dvignili.
Ker bi se lahko trojica tudi sama in brez tega, da je prevzela vabilo, pojavila v državnem zboru, saj je vabilo na zaslišanje javno objavljeno, se je preiskovalna komisija ob 9. uri vseeno sestala in čakala, da se bo Žugelj pojavil v državnem zboru. Ni ga bilo.
Isti scenarij se je odvil ob 11. uri, ko je imela “termin” Petra Zakrajšek, a tudi nje ni bilo. Ob 13. uri, ko je bila na zaslišanje povabljena Simona Kaučič, se je komisija ponovno sestala in čakala, ali se bo pojavila. In ko tudi nje ni bilo, se je sum, da so se današnjemu zaslišanju izognili družno in v dogovoru, le še okrepil.
Za vročitev drugega vabila na pomoč detektivi
Če se priče zaslišanja pred preiskovalno komisijo ne udeležijo, jih preiskovalna komisija na zaslišanje povabi znova. A preiskovalna komisija je odredila, da jim bodo drugo vabilo na zaslišanje zdaj skušali vročiti s pomočjo detektivov. Skrajna možnost, ki jo ima komisija, pa je, da odredi prisilno privedbo s pomočjo policije.
Prisilna privedba je mogoča samo, če je povabljena priča na ozemlju Republike Slovenije. Damjan Žugelj pa ima, kot je znano, prebivališče na Hrvaškem in v Srbiji. V Beogradu je zgolj šest dni po razrešitvi s položaja odprl tudi svetovalno podjetje.
Vabilo na današnje pričanje je prevzel le naknadno povabljeni uslužbenec urada Leo Pongračič, ki je bil vodja sektorja za sumljive transakcije pred Žugljem. Od Pongračiča si komisija v popoldanskih urah obeta pojasnila o tem, kakšne so bile metode dela pred Žugljem in kakšne v njegovem času.
“Edinstvene” metode dela
Kot smo že pred časom razkrili tudi na N1, so se z Žugljevim prihodom na urad metode dela bistveno spremenile. Urad je zgolj na podlagi kratkih anonimk, ki jih predhodno ni nihče preveril, serijsko brskal po bančnih računih številnih oseb in podjetij v Sloveniji.
Samo v primeru solastnika skupine United Dragana Šolaka, v kateri je tudi N1, so na podlagi kratke anonimke zajeli podatke s kar 224 bančnih računov več kot sto ljudi in podjetij v Sloveniji, med katerimi so bili tudi medijski lastniki, znani medijski direktorji in uredniki. To se je dogajalo pred volitvami leta 2022.
Pri zajemanju občutljivih podatkov z računov pa se Žugljev urad ni omejeval niti časovno, pač pa je po informacijah N1 zajemal vse podatke z bančnih računov od dne odprtja računa.
Tako obsežno brskanje, a niti enega “alarma” iz bank
Prvi direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo, ki je kot ekspertna priča nastopil pred preiskovalno komisijo v aprilu, je na zaslišanju med drugim povedal, da se mu zdi zelo nenavadno, da je urad v primeru Šolak zajel podatke s toliko bančnih računov, ne da bi pred tem iz bank dobil eno samo obvestilo, da na kakšnem od teh bančnih računov potekajo sumljive transakcije.
Prav tako je povedal, da so bili člani neke politične stranke (v tem primeru SDS, op. a.) na uradu zaposleni le v času Žuglja. Članska izkaznica stranke sicer ne onemogoča zaposlitve na uradu, je dejal, a dodal, da vse do prihoda Žuglja zaposlenih s strankarskimi izkaznicami na uradu nikoli ni bilo.
Prav zaradi primera United je Žugelj skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu kazensko ovaden zaradi suma zlorabe položaja, specializirano državno tožilstvo pa je po ovadbi NPU zahtevalo tudi že sodno preiskavo.
Po pridobljenih podatkih in dokazih v sodni preiskavi se bo tožilstvo odločilo, ali bo vložilo obtožnico. Če jo bo, se bo v aferi brskanje po bančnih računih začelo tudi sojenje.
Primer United ni edini primer nezakonitega brskanja po bančnih računih zgolj na podlagi kratkih in nepreverjenih anonimk.
Razkrili smo že, da je Žugljev urad brskal tudi po računu direktorja Športne loterije Luke Steinerja, in to v trenutku, ko se je v parlamentu odvijala bitka za spremembo zakona o igrah na srečo, ki ji je Steiner nasprotoval.
Prav tako je urad v času Žuglja na podlagi anonimke brskal po bančnih računih Nataše Vrečar Zorčič, žene tedanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, in to v trenutku, ko Zorčič v prejšnjem mandatu ni želel odstopiti z mesta predsednika državnega zbora.
Dobro znan pa je tudi primer brskanja po bančnih računih novomeškega škofa Andreja Sajeta, zoper katerega anonimka na urad ni prišla samo enkrat, pač pa kar dvakrat. In to takoj po tem, ko je urad v prvo “ni zagrabil”. Ko je prišla drugič, so primer Saje dodelili Petri Zakrajšek in zajemanje podatkov s škofovih računov se je začelo.
Prav v tem tednu je novomeški škof sporočil, da je vse sume zoper njega ovrgel tudi Furs, kar pomeni, da očitkov iz anonimke zoper njega o davčni utaji ni potrdil niti en organ, ki se je s tem ukvarjal; ne policija in tožilstvo, ne urad za preprečevanje pranja denarja, ne Furs.
Eno najtežjih vprašanj tudi za preiskovalno komisijo pa bo, ali se je to serijsko brskanje po bančnih računih dogajalo z vednostjo tedanje vlade. Kot priča bo namreč na zaslišanje povabljen tudi Janez Janša, ki je v intervjuju za N1 zanikal, da bi za serijsko brskanje po bančnih računih vedel. Rekel je, da o tem ni imel pojma. Na vprašanje, ali bo na zaslišanje prišel, pa je odgovoril: “Z veseljem.”
Pred to preiskovalno komisijo bo zaradi očitkov o vmešavanju v delo policije, ki sta jih izrekla nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in bivši v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, pričal tudi predsednik vlade Robert Golob; predsednik komisije Rezar zatrjuje, da se bo to pričanje odvilo še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicam in da termin zanj že usklajujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje