"Vemo, da se ogromne količine hrane zavržejo, na drugi strani pa imamo lačne ljudi." To razmerje v praksi spreminjajo v skupini Etri. Zaposlujejo ljudi, ki bi sicer težko našli službo, od kmetov in trgovin pobirajo odpadna živila ter iz njih kuhajo brezplačne obroke za pomoči potrebne. Obenem imajo okrog milijon evrov prihodkov, izumljajo nove prehranske izdelke, kakršen je čičerikin sladoled, in pomagajo drugim podjetjem, da jim sledijo na tej poti.
Po zaprtju trgovine na policah ostane neprodan kruh. Kmetom se ne splača pobrati pridelka, ker je med zelenjavo zraslo preveč plevela. Podjetja, ki predelujejo živilske izdelke, včasih nabavijo preveč surovin. Vse to so situacije, v katerih “posredujejo” zaposleni v skupini Etri.
Med cilji Evropske unije so trajnost, krožno gospodarstvo in vključujoča družba. Naši sogovorniki vse te vrednote udejanjajo v praksi.
Skupina Etri združuje sedem pravnih oseb, v katerih je zaposlenih 70 ljudi. “Zaposlujemo skupine, ki so bile še pred kratkim nezaposljive: avtiste, gluhe, slepe, shizofrenike in druge ljudi s psihičnimi, pa tudi drugačnimi težavami,” pravi ustanoviteljica skupine Etri, družbena inovatorka Lenka Puh, ki z neverjetnim zagonom piše to zgodbo. Prvo podjetje v skupini, Jazon, ima status invalidskega podjetja in deluje že več kot 30 let, ostale pravne osebe v skupini so društva, socialni zavodi in zadruga, ki delujejo od leta 2012. V letu 2022 so skupaj ustvarili za nekaj manj kot milijon evrov prihodkov.
Od vseh zaposlenih je 75 odstotkov težje zaposljivih iz ranljivih skupin. “Mi trdimo, da nekdo, tudi če je skoraj nič produktiven, ima pravico do zaposlitve,” pomen vključenosti v družbo preko dela poudarja Lenka Puh.
“Prišla sem prek socialne aktivacije, potem sem se zaposlila. Zdaj sem zaradi posledic zdravljenja covida na 4-urnem delovnem času, ker težje govorim,” pove Alenka Rakuša, ki v Etriju dela kot mentorica oseb na zaščitenih delovnih mestih. “Delam kot mentorica invalidom in vodja kuhinje. Rada pečem slaščice in kruh,” pravi.
Brez zavržene hrane
“Vemo, da se ogromne količine hrane zavržejo na eni strani, na drugi strani pa imamo lačne ljudi. To razmerje je treba popraviti in kultura prehranjevanja se mora izboljšati,” opozarja vodja projektov Barbara Grintal. V Etriju skrbijo za obe plati te zgodbe.
“Hrano, ki bi sicer končala v smeteh, dobimo od različnih podjetij, ki predelujejo in imajo preveliko nabavo, ali jim je ostal kakšen izdelek,” pojasnjuje Dino Demič, po izobrazbi živilski tehnolog, vodja proizvodnje in razvoja v Etriju. “Od trgovin dobimo kruh, ki jim ostane, in seveda od kmetov.” Pridejo tudi na njivo, kjer poberejo nezaželen pridelek.
In kaj nastane iz njega? “Iz kruha delamo kruhove cmoke, razvijamo pa še slane in sladke kruhove narastke,” pravi Demič. Na meniju so zelenjavne juhe, enolončnice, curry, kimči, izdelki za dopeko, na primer lazanje, pastirske pite, različni kiši, pa granole, piškoti … Vse je izdelano iz hrane, ki bi jo sicer zavrgli.
Del obrokov postrežejo študentom in zaposlenim v jedilnici Biotehniške fakultete, ki ima prostore na Rodici. Drugi del pripeljejo v ljubljanske Moste, kjer nasproti tržnice stoji Zavod Pod strehco. Tam obroke brezplačno postrežejo starejšim in revnim. “Vse več je starejših, ki ne čutijo, da lahko preživijo s svojo pokojnino, zato pridejo k nam po juhico in donirane obroke,” pravi projektna sodelavka Zavoda Pod strehco Maja Milošević Čustić. Starejši od 60 let prihajajo k njim po brezplačen obrok, pa tudi po druženje. “Opazila sem, da ni stvar samo v juhici, samo v hrani, ampak v druženju. Starejšim manjka socializacije in pridejo k nam na različne aktivnosti,” pravi Milošević Čustić.
V prihodnosti želijo poskrbeti tudi za tiste starejše, ki ne morejo do njih. Obroke jim bodo pripeljali domov.
Malice za podjetja
In od kod dobijo sredstva za dobrodelnost? Med drugim podjetjem ponujajo malice, narejene iz prej omenjenih sestavin, ki bi jih sicer zavrgli. “Podjetjem ponujamo ureditev ‘Etri točke’, to je nekakšna čajna kuhinja, ki jo opremimo, da lahko zaposleni tam pogrejejo ali dopečejo predpripravljene jedi,” pojasnjuje Maruša Dovič, ki v podjetju skrbi za prodajo. “Mi točko mesečno oskrbujemo z obroki za zaposlene.”
Med izdelki so juhe in enolončnice, ki imajo daljši rok trajanja, saj jih v njihovi “Mini tovarni” sterilizirajo, nekatere jedi tudi fermentirajo. Vse je zapakirano v okolju prijazno embalažo oziroma steklene kozarce, ki se jih po kavcijskem sistemu vrača. “Podjetje, ki sodeluje z nami, pridobi vrednost, saj tako daruje tudi družbi, hkrati pa pripomore k zadovoljstvu svojih zaposlenih, zdravju in produktivnosti,” pravi Dovič o razlogih, da imajo naročil vse več.
Njihova storitev ‘nakup z namenom’ pomeni, da del sredstev namenijo za brezplačne obroke. “Več, kot je naročil, več lahko mi doniramo starostnikom, ki so na robu družbe,” opisuje koncept njihovega dela.
Predelava zavržene hrane je le ena od njihovih zgodb. Ukvarjajo se tudi z odstranjevanjem invazivnih rastlin, predelavo odpadnega tekstila v nova oblačila, ohranjanjem slovenskih sort žitaric, ki jih vključujejo v svoje izdelke. Pomemben del so tudi inovacije. Med zaposlenimi je tudi Taj Clar, ki je izumil sladoled iz čičerike v najrazličnejših okusih, med njimi sta okusa oreo in smoki.
Skupina Etri sodeluje tudi pri projektu Razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično Slovenijo. S svojimi izkušnjami tako prispeva k razvoju bolj trajnostnih praks tudi na nivoju oblikovanja politik in dolgoročnih strategij.
Več o tem in o drugih projektih, ki se jih lotevajo v Etriju, si oglejte v video reportaži na vrhu članka. Sami sebi pravijo “živi laboratorij”, saj poslovne prakse, ki se jih lotevajo v Etriju, prenašajo tudi v druga, večja podjetja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje