Sirena se je sprožila, ko smo bili že do kolen v vodi, civilna zaščita, zdravniška pomoč in predstavniki ljubljanske občine so na najbolj prizadete dele prišli šele po nekaj dneh, župan Zoran Janković celo 10. dan po poplavah, smeti, ki so na plan privabile glodalce, pa so pristojne službe odpeljale šele včeraj. To je le nekaj očitkov prebivalcev Sneberij, ki trdijo, da so ob poplavah ostali sami. Kako hude očitke komentirajo v civilni zaščiti, kako v JK Voka Snaga in kaj pravi Zoran Janković?
Prebivalci Sneberij so bili v preteklih dneh večkrat kritični, da so ob uničujočih poplavah, ki so jih prizadele, ostali sami. Zdaj so na pristojne, ker so bili, kot pravijo, označeni za nestrpne, naslovili še pismo. “Kljub hitri akciji stanovalcev in pravočasnim klicem na ustrezne številke je bila sirena sprožena šele, ko je bila voda že v objektih,” razočarani pišejo v Civilni iniciativi Sneberje.
Predstavnikom občine, civilne zaščite in centra za socialno delo očitajo, da so kljub vztrajnim pozivom najbolj prizadete dela Sneberij obiskali šele nekaj dni po poplavah. “Po sili razmer smo se bili zato prisiljeni organizirati sami in se sistematično lotiti popisa prizadetega območja in posledičnih nujnih sanacijskih del, organizacije in razporejanja prostovoljcev, zagotavljanja nujno potrebnega materiala od vode, hrane, čistil in potrebščin,” opozarjajo.
Na očitke se je že na sredini novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana odzval Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje, ki je poudaril, da so bili na terenu takoj, a da ob vseh nesrečah sledijo določenemu vrstnemu redu.
“Prve ure so bile namenjene reševanju življenj – evakuaciji ljudi s pomočjo čolnov in reševanju živali,” usodni petek opiše Jure Dolinar, vodja izmene Gasilske brigade Ljubljana. Prebivalce so krizno namestili v prostore Policijske akademije v Tacnu in v Centru Zalog. Pristojni so jim priskrbeli tudi hrano, še danes prek Rdečega križa dnevno razdelijo okoli 80 obrokov.
“Določili smo si prioritete, saj brez njih ni mogoče sistematično delati. Po reševanju ljudi je bila na vrsti pomoč pri iznosu poplavljenega materiala. Najprej so si prebivalci pomagali sami, v ponedeljek, predvsem pa v torek smo na območje Sneberij poslali tabornike, skavte, Gorsko reševalno službo – društvo Ljubljana in Slovensko filantropijo, ki je prostovoljce tudi koordinirala,” dogajanje opiše Kus. Skupno je bilo (brez gasilcev) na terenu 2.000 ljudi.
Med prioritetami je bilo tudi razdeljevanje zaščitnih mask, 1.000 so jih razdelili, prav tako so prebivalcem po zagotovilih ljubljanske občine pripeljali 840 litrov tekočega razkužila za prostore in 10 kilogramov praška, kar zadošča za približno 1.000 litrov razkužila. “Prejšnji četrtek smo od države dobili razvlažilce, v petek smo jih razdelili tistim, ki so jih potrebovali. Več kot 155 smo jih predali,” pojasni Kus.
V nedeljo so se na teren odpravili še predstavniki centrov za socialno delo, ki so prebivalce informirali o izredni hitri socialni pomoči, prav tako je občina žrtvam poplav posredovala pisna navodila Gradbenega inštituta ZRMK in podjetja Marles, kako poškodovane objekte sanirati.
Zakaj je Zoran Janković poplavljene Sneberje obiskal šele 10. dan po poplavah?
Po besedah članov civilne iniciative je ljubljanski župan Zoran Janković poplavljene Sneberje obiskal šele 10. dan po uničujočih poplavah. Sam trdi, da se je na prvi obhod odpravil že v petek zvečer.
“Šel sem čez Barje, v soboto sem bil na Kajakaški cesti, kjer smo iz kleti črpali vodo, potem sem šel še enkrat čez Barje in Vič, kjer je prav tako potekalo črpanje. Tisti dan nismo obiskali Sneberskega nabrežja, ker tam ni bilo kaj črpati. Voda je iz pritličij sama odtekala.”
Temu prikimavata tudi Kus in Dolinar. Ta razloži, da je bil ključni kriterij za črpanje odtok vode z območij. “Vodostaj Save je bil ves petek visok, zato smo črpanja v manjši meri lahko začeli v petek zvečer in ponoči, celoviteje pa v soboto in nedeljo.” Po besedah Kusa je zato na vrsto kot prvo prišlo Kozarje, nato Brod in Tacen, na koncu so se gasilci premaknili še v Sneberje.
Kupi smeti, ki so privabili glodalce
V Civilni iniciativi Sneberje so kritični tudi do JP Voka Snaga, ki je že na začetku zagotovila, da bodo gradbene in kosovne odpadke ob sanaciji poplavljenih objektov delavci kontinuirano odvažali tudi med dela prostimi dnevi. “To se ni zgodilo,” trdijo. “Glavnino odpadkov, z izjemo tistih v Snaginih kontejnerjih, je odvažalo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje na lastno pobudo oziroma na pobudo delavcev z delovišča Šmartinska. Smeti, med njimi organski odpadki, ki so več dni stale na soncu in vročini, so postale nevarne za zdravje ljudi, zlasti otrok. Nevarne so za razvoj bolezni in zajedalcev, privabile tudi že glodalce.”
Prebivalci pripovedujejo, da je JP Voka Snaga smeti odpeljala šele 13. dan po poplavah, ko je bila vendarle vzpostavljena tudi intervencijska pot do vsake hiše na najbolj problematičnem delu poplavljenega območja. Samo z vztrajnostjo pa so, kot pravijo, dosegli, da je bil zbirni center za odpadke odprt tudi v nedeljo in na dela prosta dneva, torej v ponedeljek in torek.
Na drugi strani se je direktor podjetja David Polutnik branil, da so samo med minulimi prazniki iz Sneberij odpeljali za 530 ton gradbenih odpadkov.
“Gre za enormno količino. Dopoldne je 25 delavcev opravljalo javno službo, popoldne pa so z desetimi tovornjaki odvažali kosovne odpadke s poplavljenih območij. Delali so do trde teme,” pravi. Odvoz so začeli v soboto, 5. avgusta, do danes pa z vseh območij, kjer delujejo, odpeljali več kot 1.100 ton odpadkov.
Čeprav so v civilni iniciativi v minulih letih občino večkrat opozorili na velike kupe komunalnega blata v neposredni bližini Sneberskega nabrežja, pristojni niso ukrepali, trdijo. “Vsebina teh odlagališč je sedaj del materiala, ki ga je odplavilo na vrtove, njive, hiše.” A kot pravi ljubljanski župan, o tem ni vedel nič, prav tako je po njegovih besedah šele zdaj izvedel, da naj bi nekateri kmetje zravnali določene dele protipoplavnih nasipov, kar je rekordno visoki in podivjani Savi omogočilo prosto pot.
“Na to temo sem v torek že govoril s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je zagotovil, da bo država pristopila k sanaciji bregov Save na dveh delih, Tacen-Brod in Sneberje. A najprej mora hidrolog Rok Fazarinc pripraviti strokovne rešitve, te naj bi bile končane v roku desetih dni,” poudari Janković.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje