Uradni podatki Evropske unije kažejo, da v evropskem kmetijstvu vse manj uporabljajo pesticide, nevladna organizacija PAN Europe pa ugotavlja, da so živilski izdelki na trgovskih policah z njimi vse bolj obremenjeni. Ostanke pesticidov so po teh podatkih leta 2011 našli pri 22 odstotkih češenj, leta 2019 že pri polovici, slovenska jabolka pa so glede na to raziskavo tretja najbolj onesnažena z ostanki pesticidov. Na upravi za varno hrano pravijo, da so ti podatki zavajajoči.
Cilj Evropske unije, zapisan v strategiji “Od vil do vilic”, je vse bolj trajnostna in zdrava proizvodnja hrane, ki med drugim pomeni več ekološkega kmetijstva in manj uporabe pesticidov. Natančneje, količino uporabljenih pesticidov naj bi do leta 2030 zmanjšali za polovico. Rezultati, zbrani na podlagi prodaje fitofarmacevtskih sredstev, so spodbudni, pravijo pri EU, saj se je poraba kemičnih pesticidov in njihovega tveganja od referenčnega obdobja 2015–2017 do leta 2020 zmanjšala za 14 odstotkov, poraba nevarnih oziroma za zdravje najbolj tveganih pesticidov pa celo za 26 odstotkov. Podatki za Slovenijo kažejo, da se je leta 2018 uporaba pesticidov precej povečala (najbolj nevarnih pesticidov celo za petino), nato pa v letih 2019 in 2020 upadla. Pesticide se sicer uporablja ne le v kmetijstvu, ampak tudi za zatiranje invazivnih rastlin ob cestah in železnicah, vzdrževanje trave na golf igriščih in podobno.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pripravlja letna poročila o ostankih pesticidov v hrani, ki pride do potrošnikov. Podatke pridobiva od članic, v Sloveniji analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V zadnjem poročilu, ki je za leto 2020, je agencija preverila 88.141 vzorcev več kot sto živil, v njih je iskala 659 različnih ostankov pesticidov. 54 odstotkov vzorcev ni vsebovalo pesticidov oziroma so bili ti pod mejo, ki bi jo lahko zaznali. 40 odstotkov jih je vsebovalo ostanke pesticidov, ki niso presegali zakonsko določenih meja. Pri dobrih petih odstotkih vzorcev pa so bile mejne vrednosti ostankov pesticidov presežene. Pri slovenski Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob tem poudarjajo, da zgolj prisotnost pesticidov v proizvodu še ne pomeni, da je živilo kontaminirano oziroma da njegovo zaužitje pomeni tveganje za zdravje.
Skrb vzbujajoče je, da so v nekaterih vzorcih sadja in zelenjave, ki sta zrasla v EU, ob naključnih testiranjih večkrat našli pesticide, katerih uporaba v EU ni odobrena, in to v količinah, ki presegajo dovoljene mejne vrednosti. Med njimi so pomaranče, korenje, sušen fižol, hruške, kivi in riž.
Medtem ko je za vsak pesticid določena mejna vrednost, ki naj bi zagotavljala, da vplivov na zdravje ni, je vprašanje, kakšen vpliv ima ‘pesticidni koktajl’. 27 odstotkov vzorcev je vsebovalo vsaj dva različna pesticida. Na pomarančah in hruškah, pridelanih v EU, so našli celo 13 oziroma 14 različnih pesticidov, po več kot enega pa najpogosteje pri papriki, jabolkih, jagodah, grozdju, mandarinah in breskvah. Med predelano hrano so ostanke več kot enega pesticida našli v treh odstotkih pregledanih vin.
Prepovedani sadež ali zavajanje?
Pesticide Action Network (PAN Europe) je mreža nevladnih organizacij, ki si prizadevajo nadomestiti uporabo nevarnih pesticidov z manj škodljivimi alternativami. V svojem poročilu, naslovljenem ‘Forbidden Fruit’ (Prepovedani sadež), ugotavljajo, da so evropski potrošniki vse bolj in ne vse manj izpostavljeni pesticidom v hrani, ki ogrožajo njihovo zdravje.
Pri tem so upoštevali ostanke pesticidov, tako imenovanih ‘kandidatov za zamenjavo’. Gre za snovi, ki so najbolj strupene oziroma tvegane za zdravje in naj bi jih v EU po letu 2011 postopoma zamenjali z manj škodljivimi. PAN Europe ugotavlja, da so bili na primer leta 2011 kiviji v EU skoraj brez teh snovi (našli so jih pri štirih odstotkih vzorcev), leta 2019 pa so ostanke teh pesticidov našli pri skoraj tretjini (32 odstotkov) pregledanih sadežev. Podobno so jih leta 2011 zaznali pri 22 odstotkih češenj, leta 2019 pa že pri polovici. Kako se je povečal delež s pesticidi obremenjenih jabolk, je prikazano na spodnjem grafu. Poleg tega se je povečal tudi delež sadežev, obremenjenih s pesticidnim koktajlom. Leta 2011 je šest odstotkov pregledanega sadja in zelenjave vsebovalo ostanke vsaj dveh potencialno najnevarnejših pesticidov, leta 2019 pa desetina.
Za komentar smo prosili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki pri nas skrbi za to področje. Po njenem mnenju je “dokument Forbidden Fruit osnovan na pomanjkljivih in nepravilno prikazanih navedbah, saj je njegova osnova zgolj detekcija majhnega števila ostankov pesticidov (t. i. ‘kandidati za zamenjavo’), kar pa ne pomeni, da sta sadje in zelenjava, ki vsebujeta detektirane aktivne snovi, kontaminirana, niti ne pomeni, da sta nevarna za zaužitje. Iz navedb v tem dokumentu tudi ni mogoče ugotoviti trendov uporabe pesticidov na ravni EU, torej tudi ni mogoče zaključiti, da količina pesticidov v sadju in zelenjavi v EU narašča.”
Na upravi so poudarili, da PAN Europe navaja uporabo podatkov držav članic od leta 2011 do leta 2019, ne navede pa vira podatkov. “Za Slovenijo je navedeno, da je pod točko 26 zajeto 2.210 vzorcev, Slovenija pa je Evropsko komisijo v vseh teh letih poslala analizne rezultate nekaj manj kot 8.000 vzorcev,” pravijo pri UVHVVR in dodajajo, da “študija pesticide, kandidate za zamenjavo, razdela na različno število aktivnih snovi, tako da jih navaja le od pet (pri kiviju) do 16 (pri špinači). V obdelavi ne upošteva vseh držav članic EU, ki jih je v letu 2022 kar 27, ampak prikaže pri vsakem živilu podatke različnega števila držav, in sicer od tri (pri kiviju) do 23 (pri jabolkih in solati). Kot kazalnik stanja uporabi skupno vsoto, izračunano le na osnovi podatkov, prikazanih v tej nepopolni tabeli, zato je ta podatek nerealen in zavajajoč.”
Še posebej zavajajoče pa je, pravijo pri UVHVVR, da so pri nevladni organizaciji za namen obdelave podatkov uporabili vse detektirane vrednosti (zaznane pesticide) in niso upoštevali “znanstvenih dejstev, da je neskladen analizni rezultat le, če je presežena zakonsko omejena mejna vrednost ostankov pesticidov”. Poleg tega dokument predpostavlja, da se število kandidatov za zamenjavo med letoma 2011 in 2019 ni spreminjalo, kar pa ni res, saj določene aktivne snovi v letu 2011 še niso bile na tem seznamu in so jih kot take opredelili šele kasneje.
“Podatki, ki so prikazani v dokumentu PAN Europe, so kvalitativni in ne kvantitativni, zato je trditev, da je v sadju in zelenjavi vse več pesticidov, napačna,” komentirajo pri UVHVVR.
Kakšna so slovenska jabolka?
Na podlagi analize PAN Europe je Slovenija tretja med obravnavanimi državami po deležu s pesticidi (kandidati za zamenjavo) obremenjenih jabolk, za Nizozemsko in Portugalsko. Medtem v nekaterih državah – Norveški, Švedski in Latviji – teh pesticidov v jabolkih niso našli.
Analizirali so 27 vzorcev slovenskih jabolk, pri 15 so te pesticide zaznali. Skupaj so na teh sadežih zaznali šest različnih tovrstnih pesticidov, največ na enem vzorcu pa tri.
Tako jabolka kot druga živila pri nas varna, pravijo pri UVHVVR. V letu 2019 je bilo v okviru vzorčenj, ki jih izvajajo, odvzetih 31 vzorcev jabolk – tako slovenskega porekla kot iz drugih držav EU in tretjih držav. “Vsi odvzeti vzorci jabolk so bili skladni glede na zahtevo uredbe, ki predpisuje najvišje dovoljene vsebnosti pesticidov v živilih in niso predstavljali tveganja za zdravje potrošnikov. Še enkrat poudarjamo, da zgolj prisotnost pesticidov v proizvodu še ne pomeni, da je živilo kontaminirano oziroma da njegovo zaužitje pomeni tveganje za zdravje,” so zapisali.
Poudarjajo, da imamo pri nas in v EU dober nadzor nad kakovostjo živil. Nadzor sadja in zelenjave izvajajo različni inšpektorji UVHVVR, nadzor nad fitofarmacevtskimi sredstvi pa fitosanitarni inšpektorji pri različnih zavezancih: ob uvozu, pri distributerjih, v prodajalnah in pri uporabnikih. “Izvaja se nadzor uporabe dovoljenih sredstev, preverjanje škropilnih naprav, vzorčenje proizvodov na njivi in v skladiščih kmetij in tudi pri distributerjih in prodajalcih sadja in zelenjave ter v proizvodnji živil, kjer sadje in zelenjavo uporabljajo kot eno od surovin.” Razlogov za skrb ni, so prepričani, saj “poleg inšpekcijskih pregledov (dodatnega nadzora) izvajamo tudi vzorčenje sadja in zelenjave v okviru rednega letnega vzorčenja in ob uvozu. Vse leto preverjamo ostanke pesticidov v primarni proizvodnji, v predelavi živil ter veleprodaji in maloprodaji. Redni letni program vzorčenja letno posodabljamo in vključuje predvsem živila, ki jih Slovenci največ uživamo, živila, ki jim sledimo, ker so bile v preteklih letih ugotovljene presežene mejne vrednosti pesticidov, in drugih.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje