Na zasedanju odbora Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk je Slovenija v četrtek zagovarjala poročilo o odpravi diskriminacije žensk pri nas. Slovenija je na indeksu enakosti spolov za leto 2022 dosegla 67,5 od 100 točk, njen napredek pa je na področju enakosti spolov v primerjavi z drugimi članicami EU nekoliko počasnejši. Razlika v plačilu med spoloma se je sicer zmanjšala, a po podatkih statističnega urada vseeno ostaja precej velika.
Na zasedanju odbora Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk v Ženevi danes poteka zagovor sedmega poročila Slovenije o izvajanju določil konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Na podlagi poročila in drugih zbranih informacij bo odbor podal sklepne ugotovitve in priporočila Sloveniji o nadaljnjih potrebnih ukrepih.
Svoje ugotovitve glede položaja žensk v Sloveniji je odboru ZN pisno posredoval slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina, predstavnike odbora pa je na današnji seji nagovorila Jerneja Turin, svetovalka v centru za človekove pravice pri varuhu.
“Medtem ko varuh prepoznava pozitivne zakonodajne ukrepe v Sloveniji, je nujno izpostaviti nekatera področja, ki zahtevajo nadaljnjo pozornost za izboljšanje položaja žensk v Sloveniji in doseganje enakosti spolov. Čeprav smo enakopravni pred zakonom, raziskave kažejo, da smo še daleč od enakosti v družbi,” je poudarila Turin.
Slovenija je na indeksu enakosti spolov za leto 2022 dosegla 67,5 od 100 točk, njen napredek pa je na področju enakosti spolov v primerjavi z drugimi članicami EU nekoliko počasnejši. Medtem ko se je razlika v plačilu med spoloma zmanjšala, pa po podatkih statističnega urada (Surs) še vedno ostajajo precejšnje razlike v plačah med moškimi in ženskami.
Čeprav se je delež izvoljenih žensk na parlamentarnih in lokalnih volitvah lani povečal, je bil delež izvoljenih za županje le 13,7 odstotka. Poleg tega se političarke, ženske na drugih javnih položajih in novinarke redno srečujejo z nadlegovanjem, seksizmi in žalitvami na podlagi spola, je sporočil urad varuha človekovih pravic.
Po zadnji nacionalni raziskavi je 22 odstotkov žensk v Sloveniji doživelo fizično ali spolno nasilje, tri četrtine žrtev nasilja v intimnem partnerskem razmerju je bilo žensk. Ženske večine nasilja ne prijavijo policiji. “V Sloveniji vsekakor potrebujemo bolj učinkovite politike in ukrepe za preprečevanje in odpravo nasilja nad ženskami,” je poudarila Turin.
Svetina v svojem poročilu opozarja tudi na položaj Rominj, ki v jugovzhodni Sloveniji večinoma živijo v segregiranih romskih naseljih, pogosto brez osnovnih življenjskih pogojev, vključno z dostopom do pitne vode, sanitarij in elektrike.
Varuh človekovih pravic že leta ponavlja priporočila glede izboljšanja življenjskih razmer romske skupnosti. Redno opozarja tudi na tesno povezanost življenjskih pogojev otrok z njihovim šolskim uspehom in kasnejšo zaposljivostjo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje