Sodišče potrdilo odločitev KPK o nasprotju interesov Hojsa in Počivalška, postopka zoper Dikaučiča in Vizjaka zastarala

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), so prekrškovne postopke vodili zoper ministre, ki so maja 2022 ob izteku mandata takratne vlade zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem.

Prekrškovna postopka zoper tedanjega notranjega in gospodarskega ministra Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Okrajni sodišči v Ljubljani in Celju sta potrdili odločitev KPK, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči.

V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države ter določa ukrepe in metode za krepitev integritete, transparentnosti, preprečevanje korupcije ter preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. KPK jima je izrekla globo v višini 400 evrov.

Hojs in Počivalšek "kriva", pri Dikaučiču in Vizjaku pa ob istih okoliščinah zastaranje

Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper nekdanjega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča in bivšega ministra za okolje Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala.

V KPK ocenjujejo, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in da je s tem dosežen ustrezen epilog. "Opisani primeri kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države zagotoviti prednostno obravnavo primerov komisije na sodiščih, kar je komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov," so zapisali na KPK.

Tudi bivši minister Aleš Hojs je na družbenem omrežju X zapisal, da sta Vizjak in Dikaučič "za isti 'prekršek' na sodiščih iste države oproščena". Kot je izpostavil za STA, pa ju s Počivalškom na seji vlade, kjer se je odločalo o izplačilih nadomestila za neizkoriščen dopust sploh ni bilo. "Če te na seji ni, si po poslovniku za in zato sva kriva," je dejal Hojs.

Trije ministri odločitve KPK niso izpodbijali, pet jih je vložilo zahtevo za sodno varstvo

Na seji vlade ministri praviloma glasujejo z dvigom rok. Poslovnik vlade določa, da lahko ministra iz upravičenih razlogov na seji vlade nadomesti državni sekretar, a ta nima pravice glasovati. Po poslovniku pa le za dopisne seje vlade velja, da šteje glas člana vlade za, če se ta ni opredelil do gradiva. Ob vsakem začetku seje vlade pa ta pregleda tudi zapisnik prejšnjih sej in uresničevanje sklepov prejšnjih sej, pri čemer imajo ministri pravico podati pripombe, še izhaja iz poslovnika.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper bivše ministre, pri čemer nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek, bivši minister za javno upravo Boštjan Koritnik in nekdanja ministrica za šolstvo Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo.

Prva od teh zadev, postopek zoper ministra za finance Andreja Širclja, pa je bila na višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.