Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je v petek ministrstvo za pravosodje obvestila, da bodo sodniki, če s 3. januarjem ne bo uresničena odločba ustavnega sodišča o uskladitvi sodniških plač, vložili kolektivno tožbo zoper državo in pristopili k stavkovnim aktivnostim.
Ustavno sodišče je junija presodilo, da so plače sodnikov prenizke, kar ni v skladu z ustavo. Kot rok za odpravo neustavnosti je določilo 3. januar prihodnje leto.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva (SSD), višja sodnica Vesna Bergant Rakočević je v petek na pravosodno ministrstvo naslovila pismo, ki ga je to posredovalo tudi državnemu zboru, kabinetu predsednika vlade, finančnemu ministrstvu, ministrstvu za javno upravo in generalnemu sekretariatu vlade. V pismu, ki smo ga pridobili na N1, je Bergant Rakočević zapisala, da zagotovila pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan o vlaganju naporov za uresničitev ustavne odločbe “pri sodnikih, zbranih na izrednem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva, ni utrdilo teh pričakovanj”.
Ministrico za pravosodje je obvestila, da so z odvetniško družbo že dogovorjeni za vložitev tožbe po zakonu o kolektivnih tožbah. “Slovensko sodniško društvo ima nekaj manj kot 600 članov, zato je naša reprezentativnost brez dvoma podana, poleg tega pa se že iz ustavne odločbe zlahka razbere približen znesek prikrajšanja vsakega sodnika člana za pet let nazaj. Prosim, prenesite ta podatek tudi ostalim odločevalcem, da si bodo bolj na jasnem, kaj je manjša ’škoda’ za državni proračun – nemudoma izpolniti ustavno odločbo ali vzeti nase neprimerno hujšo finančno posledico,” je zapisala Bergant Rakočević.
Ob tem je dodala, da “odvetniška družba, ki se financira od uspeha kolektivne tožbe, ni zelo vpeta v slovensko okolje in ko bo tožba enkrat vložena, bo naš vpliv nanjo že precej manjši”. V primeru takojšnje izvršitve odločbe ustavnega sodišča pa bi v sodniškem društvu po navedbah Bergant Rakočević “o vložitvi kolektivne tožbe vsekakor ponovno razmislili”.
V dopisu predsednice SSD lahko še preberemo, da so se njena osebna prizadevanja, da bi sodniki vztrajali izključno na pravnih sredstvih in argumentih ter da v primeru neuresničitve odločbe ustavnega sodišča v določenem roku ne bi tudi stavkali, “žal izjalovila”. “SSD je demokratična organizacija in na izrednem občnem zboru je bilo izglasovano, da se v primeru neželenega scenarija, ki bi bil še ena klofuta v obraz neodvisnosti sodstva, pristopi k naslednjim ukrepom, ki jih lahko poimenujete tudi ’stavka’,” je navedla Bergant Rakočević. Na zaključku dopisa je še izrazila upanje, da se lahko v naslednjih dneh še prepreči “sicer grozečo katastrofo, ki bi pomenila težko popravljiv madež za vse vpletene”.
Pravosodna ministrica Švarc Pipan je za Siol pojasnila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog interventnega zakona, ki bi sodnikom in tožilcem zagotovil dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. Gre sicer za precejšnje povišanje v primerjavi z dodatkom v višini 600 evrov bruto, ki ga je sodnikom v začetku leta obljubil premier Robert Golob, pa tudi v primerjavi z novembrskim predlogom dodatka v višini 577,73 evra. A so po navedbah Švarc Pipan med usklajevanjem s sodstvom, tožilstvom in ministrstvom za javno upravo zdaj na ministrstvu za pravosodje prišli do sklepa, da s prvotnim zneskom ne bi odpravili nesorazmerij, zato so ga popravili na tisoč evrov bruto. “To je, kar je jasno nakazalo tudi ustavno sodišče, prava razlika med najslabše plačanim sodnikom in najslabše plačanim poslancem,” je v pogovoru za Siol izpostavila pravosodna ministrica.
Vendar pa po njenih navedbah za zdaj v koaliciji podpore tej rešitvi ni, saj jo mnogi dojemajo kot parcialno urejanje za eno poklicno skupino, torej za sodnike in tožilce. Sama zadeve vidi drugače: pri sodnikih obstaja ustavna odločba in gre torej “za spoštovanje pravne države, gre za odpravo sistematične kršitve neodvisnosti sodstva”. Ob tem je Švarc Pipan dodala, da so se povsod drugje v javnem sektorju plače usklajevale, pri sodnikih in tožilcih pa deset let ni prišlo do uskladitve plač.
“V tožbi bodo sodniki zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj, kolikor znaša zastaralni rok. Zato se bojim, da nas v primeru neizpolnitve ustavne odločbe čakajo še veliko težje finančne posledice tudi za državni proračun,” je v pogovoru za Siol še poudarila ministrica za pravosodje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje