Menu Item
Šole odpirajo svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Ravnatelji se za zdaj znajdejo vsak po svoje. "Imamo eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi in če vlada ne bo ukrepala, se bo stanje še poslabšalo," opozarjajo v učiteljskem sindikatu.
“Objavili smo dva razpisa za učitelja matematike, a se ni prijavil nihče, ki bi ustrezal pogojem,” pripoveduje Mateja Maljevac, ravnateljica Osnovne šole Rudija Mahniča – Brkinca s Pregarij v občini Ilirska Bistrica. “Na koncu smo problem rešili tako, da bo peto- in šestošolce, ki so združeni, poučevala učiteljica razrednega pouka, 7., 8. in 9. razred pa učiteljica s sosednje šole v naši občini.”
Da po uradnih podatkih primanjkuje več kot tisoč učiteljev, neuradno pa je manko še večji, so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). “Že pred epidemijo smo v Svizu opozarjali na kadrovsko problematiko, a bili preslišani,” je dejala predsednica glavnega odbora sindikata Jelka Velički. “Če je pred časom primanjkovalo predvsem učiteljev za otroke s posebnimi potrebami, jih zdaj primanjkuje po celotni vertikali.” Težav nimajo le v šolah, ampak tudi v vrtcih. “Predvsem pomočnice vzgojiteljic in drugi podplačani zaposleni v javnem sektorju zapuščajo delovna mesta v vzgoji in izobraževanju in iščejo zaposlitve v gospodarstvu. Alarm bi moral zvoniti že včeraj, pa ni,” pravi Velički.
“Imamo zelo usposobljene ravnatelje, ki potem, kot rečemo ‘flikajo’ to pomanjkanje kadra, saj pouk mora teči,” pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. “Vendar se ta elastika vedno bolj napenja in smo blizu tega, da se bo strgala,” je opozoril.
Na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje je trenutno objavljenih 535 prostih delovnih mest s področja izobraževanje in šport, ki poleg učiteljev zajema še vodstvene delavce in druge strokovnjake v izobraževanju, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok ter športne trenerje. Podatki letošnjega leta v primerjavi s preteklimi kažejo, da se primanjkljaj povečuje. (Številke v tabeli sicer ne pomenijo, da je bilo tudi toliko prostih delovnih mest, saj gre za kumulativo (seštevek) mesecev od januarja do julija. Če so na šoli učitelja denimo iskali januarja, ga niso dobili in so februarja ponovili razpis, je delovno mesto šteto dvakrat. So pa primerljivi podatki med leti.)
Ena najstarejših učiteljskih populacij
Pomanjkanje učiteljev ni od včeraj, ampak se dogaja zadnje desetletje, je poudaril Štrukelj in razložil, da se bo situacija poslabševala, saj imamo v Sloveniji po podatkih OECD eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi. “Več kot tretjina učiteljic in učiteljev pri nas je starejših 50 let, v Evropi je ta delež v povprečju okrog 20 odstotkov.” Mlajših učiteljev je vse manj. “Leta 2005 je bilo 12 odstotkov učiteljev mlajših od 30 let, deset let pozneje, leta 2015, pa le še 4 odstotke. Od takrat se je situacija še poslabšala, a novejših podatkov še nimamo,” je dejal Štrukelj.
“To ni stvar akademske debate, ampak nekaj, kar živimo. Če ne bomo ukrepali, se nam bodo začeli pedagoški procesi ustavljati in ne bomo imeli strokovnjakov za posamezna področja,” opozarja Štrukelj. Največji primanjkljaj je po njegovih besedah na področjih matematike, fizike, razrednega pouka, računalništva ter strokovnih predmetov.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga za zdaj vodi nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič, pravijo, da spremljajo “stanje in trende na področju ponudbe in povpraševanja po učiteljicah in učiteljih.” Tudi oni se zavedajo trendov staranja učiteljstva. V naslednjem desetletju se bo po njihovih podatkih v osnovnih in srednjih šolah upokojevalo največ učiteljev razrednega pouka in v podaljšanem bivanju, slovenščine, matematike, športne vzgoje, angleščine, zgodovine, fizike, geografije, naravoslovja, biologije, tehnike in tehnologije, likovne umetnosti, kemije in gospodinjstva.
“Skrbimo, in še bomo, za načrtovanje ustreznih kadrov v vzgoji in izobraževanju,” obljubljajo na ministrstvu, kjer stavijo na štipendije, s katerimi bi za pedagoške poklice navdušili mlade. V proračunih za prihodnji dve leti je MIZŠ predlagalo povečanje števila štipendij in širitev sheme štipendiranja za pedagoške kadre, ki jih primanjkuje. Še pod prejšnjo vlado je bil objavljen razpis za štipendiranje študentov pedagoških naravoslovnih in tehniških programov. Za šolsko leto 2022/2023 pa so “po desetih letih ponovno razpisali klasična pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem na področju vzgoje in izobraževanja,” glede ukrepov pravijo na ministrstvu.
Po podatkih Statističnega urada (SURS) je bilo v šolskem letu 2021/22 v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 19.614 učiteljev in učiteljic, prvih je bilo 12 odstotkov, drugih 88 odstotkov. Srednješolce je poučevalo 6299 učiteljev in učiteljic, od tega je bilo 34 odstotkov učiteljev in 66 odstotkov učiteljic.
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan kadrovske težave pripisuje predvsem nizkim plačam v izobraževanju in nizki stopnji ugleda, ki jo uživa učiteljski poklic. Ocenjuje, da je ministrstvo nekaj let prepozno prepoznalo ta problem, glede omenjenih predlogov pa pravi, da bodo sicer imeli pozitivne učinke, a šele čez več let.
“Štipendiranje zagotovo lahko pripomore k zmanjševanju problema, ne bo pa ga rešilo,” pravi Branimir Štrukelj. “Na nekaterih programih (fakultet) ostajajo vpisna mesta prazna. Če pa se že odločijo za študij, na primer matematike in fizike, se potem zaposlijo v zasebnem sektorju.”
Šolarjev vse več
Kot pravijo na ministrstvu, so bile potrebe po pedagoškem kadru v vzgoji in izobraževanju dolga leta zelo majhne, zdaj pa prihaja do preobrata. Učitelji v primerjavi z drugimi zaposlenimi redko menjajo delovno mesto, kaj šele poklic, zato je (bila) fluktuacija majhna.
V oddelkih samostojnih osnovnih šol je bilo lani v povprečju 21 učencev, v oddelkih podružničnih šol pa 11. Razlike so tudi med posameznimi statističnimi regijami: povprečno najmanj otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški regiji, po 16, največ pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji, 22. (SURS).
Število učiteljev, ki jih potrebuje naš šolski sistem, je odvisno predvsem od števila šolarjev. Medtem ko je bilo sredi 90. let v osnovnih šolah več kot 200 tisoč učencev (v šolskem letu 1994/95 skoraj 210 tisoč), so se nato generacije zmanjšale. Najmanj osnovnošolcev, manj kot 160 tisoč, je bilo v šolskem letu 2010/11, nato se je število znova začelo večati in trend še traja. Letos bo osnovne šole predvidoma obiskovalo 194.562 otrok in najstnikov.
Učiteljskemu poklicu je treba vrniti ugled
Po mnenju sindikata je za rešitev problema pomanjkanja učiteljskega kadra ključno, da učiteljskemu poklicu v družbi vrnemo ugled. Po Štrukljevih navedbah se področje izobraževanja marginalizira že desetletje, zdaj pa smo pred nevarnostjo, da se bo to odrazilo tudi tako, da se mladi ne bodo odločali za pedagoške poklice. Opozoril je, da se ugled formira tudi skozi vrednotenje dela, torej s plačo.
Pri tem je spomnil, da je 38.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju spomladi izglasovalo splošno stavko, ki je še vedno odprta. Za zdaj imajo zagotovila, ki pa so načelne narave, da se bo za njihove stavkovne zahteve iskalo rešitve. Konkretnega odgovora, kdaj bi se lahko začela pogajanja, pa Štrukelj še nima.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje