Ministrstvo za finance je v obravnavo na seji vlade poslalo predlog za začetek postopka rebalansa proračuna za letošnje leto. Veljavni proračun ne odraža več aktualnega stanja: prihodki, ki naj bi znašali 11,5 milijarde evrov, bodo po oceni finančnega ministrstva letos večji – za koliko, ni znano, odhodki pa naj bi se s predvidenih 13,9 milijarde evrov dvignili na 14,5 milijarde evrov. Želja vlade, ki je izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega proračuna danes sprejela in določila nov razrez odhodkov, je, da bi poslanci o rebalansu odločali že na septembrski seji.
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog za začetek rebalansa proračuna za letošnje leto. Vlada je na seji sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila nov razrez odhodkov. Proračunski prihodki se povečujejo, ker ugodno stanje na trgu dela ter rast cen energentov, izdelkov in storitev povečujeta davčne prilive. Aktualni podatki kažejo, da se je v proračun do srede nakapljalo 7,6 milijarde evrov prihodkov, veljavni proračun pa za celo leto predvideva 11 milijard. Kakšne prihodke v celem letu letu pričakuje ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča, ni znano.
Večji pa bodo tudi izdatki. Trenutni proračun za letošnje leto je bil sprejet novembra lani, epidemija covida-19, energetska kriza in tudi drugi politični ukrepi prejšnje vlade Janeza Janše ter sedanje Roberta Goloba pa so prinesli vrsto dodatnih proračunskih izdatkov. Solidarnostni dodatki, podaljšanje veljavnosti koriščenja turističnih bonov, pomoči v energetski krizi so dodatno obremenili proračun, vlada napoveduje tudi nove ukrepe, ki se bodo financirali iz tega vira: draginjske dodatke, pomoči gospodarstvu v energetski krizi, odkup pšenice, vlaganja v zdravstvo. Dodaten razlog za potrebo po rebalansu je upočasnjeno črpanje evropskih sredstev, deloma zaradi rasti cen materialov in surovin.
Pred tednom dni je vlada že sprejela sklep, da proračun ni uravnotežen, saj (pričakovana) poraba presega zmožnosti, ter nekaterim porabnikom omejila prevzemanje obveznosti na tako imenovanem fleksibilnem delu proračuna. Ker je ugotovila, da ne zadržanje proračuna ne prerazporeditve ne zadoščajo, je glasovala o izhodiščih.
Kako bo tekel postopek
Vsi proračunski porabniki bodo morali pripraviti nove finančne načrte z obrazložitvami. Do sprejetja rebalansa lahko večina porabnikov (izjema so državni zbor, ustavno sodišče, državni svet, varuh človekovih pravic in računsko sodišče) izvaja le zakonsko predvidene izdatke, za ostale pa potrebujejo predhodno soglasje finančnega ministrstva.
Vlada je že na današnji seji določila nov razrez proračunskih izdatkov, v dveh tednih pa naj bi uskladili predlog rebalansa, ki bi ga nato poslanci lahko obravnavali na septembrski seji ali pa bi sklicali izredno sejo. Redna seja se bo začela 26. septembra.
Profimedia
Več denarja za zdravstvo in socialo, manj za infrastrukturo
Primerjava aktualnega proračuna in predloga razreza proračunskih izdatkov, ki ga je zdaj ministrstvo poslalo na vlado, kaže, da naj bi največ dodatnega denarja pripadlo ministrstvu za zdravje, in sicer 210 milijonov evrov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pripravlja številne ukrepe za blažitev krize, naj bi prejelo 141 milijonov evrov več sredstev. Več denarja je v predlogu predvidenih tudi za ministrstvo za obrambo (47 milijonov evrov), ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (59 milijonov evrov), ministrstvo za okolje in prostor (76 milijonov evrov), ministrstvo za javno upravo (82 milijonov evrov).
Na drugi strani pa predlog razreza predvideva manj sredstev za nekatera ministrstva. Največ naj bi izgubilo ministrstvo za infrastrukturo (149 milijonov evrov), manj bodo dobila tudi ministrstvo za pravosodje (30 milijonov evrov), ministrstvo za notranje zadeve (20 milijonov evrov) ter ministrstvo za kulturo (4,6 milijona evrov). Pol manjši proračun se napoveduje službi vlade za digitalno preobrazbo (19 milijonov evrov), za dobrih deset milijonov evrov pa bi bil manjši tudi proračun službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Pri tem pa poudarimo, da gre za neuradne številke, pridobljene pred sejo vlade, ki pa se lahko pred potrditvijo na sami seji še spremenijo.
Proračun
Aktualni podatki kažejo, da se je v državni proračun do 24. avgusta steklo 7,6 milijarde evrov, največ od davka na dodano vrednost. Do danes je imela država tudi 8,4 milijarde evrov odhodkov, največ za plače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje