Zakon o dolgotrajni oskrbi je eden najbolj pričakovanih in zakon, o katerem se pogovarjamo že dve desetletji. Iva Dimic (NSi) ga je v N1 STUDIO označila za zgodovinski zakon, na drugi strani pa opozicijski poslanec Jani Möderndorfer (LMŠ) v njem vidi le predbožično darilo vlade. Kaj torej v zakonu sploh piše, kakšne rešitve prinaša?
Zakon o dolgotrajni oskrbi ima že dolgo zgodovino, z njim pa se je ukvarjalo že več ministrov, koalicij in vlad. Kot je na družbenem omrežju zapisal predsednik vlade Janez Janša, je po 126 osnutkih in milijonih evrov, porabljenih za študije, njegovi vladi uspelo. Danes bodo v državnem zboru glasovali o amandmajih in predlogu zakona v drugem branju.
A s predlogom zakona razen koalicije ni zadovoljen nihče. Dogajanje je bilo burno že v soboto, ko se je seja matičnega odbora za zdravstvo zavlekla pozno v noč. Na koncu jo je opozicija obstruirala, predsednica Anja Bah Žibert (SDS) pa jo je morala večkrat prekiniti, saj so eden za drugim deževali amandmaji.
“Pred seboj imamo zakon, ki bo ljudem omogočal koriščenja oskrbe na domu, institucionalno varstvo, pomočnika na domu in seveda vse ostale stvari, kot sta oskrba in pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Pred seboj imamo zakon, ki bo zgodovinsko posegel v blaginjo starejših in ker je zgodovinski zakon, je takšno tudi nasprotovanje v državnem zboru,” je v N1 STUDIO dejala Iva Dimic, poslanka NSi.
Möderndorfer: Zakon ni izvedljiv
Glavni očitek opozicijskega poslanca Möderndorferja glede zakona je, da ta ni izvedljiv.
“Zakon ne opredeljuje, kaj je javna mreža, ker niso jasne pravice, ne govori o tem, kako bomo to plačevali ljudje in kar je najpomembnejše, kdo bo to izvajal. Ta zakon trenutno deluje bolj kot predbožično darilo pred volitvami in obljube, ki so vse kot milni mehurčki,” opozarja poslanec LMŠ.
Ob tem je spomnil, da je zakonodajno-pravna služba podala pripombe na 141 členov zakona od skupno 157.
“Direktorica zdravstvene blagajne je v soboto lepo povedala, da zakon ni izvedljiv. Zdravstvena blagajna, ki bo izvajala, izdajala odločbe, plačevala storitve in nadzirala kompletno dolgotrajno oskrbo, sploh nima orodja. In še več, z njo se nihče v tej vladi ni niti posvetoval, preden so zakon poslali v državni zbor,” je še spomnil Möderndorfer.
Dimic: Z zakonom se ukvarjamo že vsaj deset let
Dimic je spomnila Möderndorferja, da je bil tudi sam v vladi, ko je bil še član SMC, vendar jim takrat zakona o dolgotrajni oskrbi ni uspelo spraviti v državni zbor.
“Koalicija in tudi NSi se s tem zakonom ukvarjamo že vsaj deset let. In je odgovor na potrebe, ki jih imajo starejši. Zakona ne potrebujejo le starejši, ampak tudi svojci. Družina, ki ima majhne otroke in starejše v institucionalnem varstvu, praktično komaj preživi čez mesec. In dolgotrajna oskrba bo omogočala tudi tem v institucionalnem varstvu, tistim, ki so nastanjeni v domovih za starejše, da bodo razbremenili družine,” odgovarja Dimic, kakšne rešitve prinaša nov zakon.
Na vprašanje, zakaj so imeli toliko amandmajev, če so na tem zakonu delali več let, Dimic odgovarja, da je bilo vsebinskih 21 amandmajev, drugi pa so se nanašali le na sklice, vejice in navedbe virov.
Zakaj se bo začel izvajati šele leta 2025?
Möderndorfer meni, da koalicija želi le sprejeti zakon in da bodo popravke dodajali naknadno.
“To ni odgovorno do ljudi, da se jim laže, da bodo nekaj dobili, česar ne bodo mogli imeti. Predstavljajte si, da boste dobili odločbo, da imate pravico do dolgotrajne oskrbe, potem pa boste ugotovili, da je neizvedljiva. Bodisi, ker ne bo ljudi, bodisi, ker ne bo prostora ali bodisi, ker takrat še sploh ne bo mogoče izvesti, saj v zakonu piše, da delovanje nastopi šele leta 2025,” je prepričan.
Dimic je spomnila, da se dve vrsti oziroma obliki dolgotrajne oskrbe že izvajata in se bosta še naprej.
“V ta namen smo v proračunu že zagotovili sredstva. Po letu 2024 se nato dodajajo še oskrbovalec na domu in iz tega naslova se računa, da bo treba do leta 2025 spremeniti zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. To je bilo zapisano,” pojasnjuje Dimic.
Po njenih besedah ZZZS že zdaj plačuje del za dolgotrajno oskrbo iz naslova institucionalna varstva in pa iz naslova pomoči na domu.
“ZZZS potrebuje več časa, da se bo programsko prilagodil. Glede na to, da se to že izvaja, ne vidimo težave, zakaj se ne bi ta del nadaljeval, saj so tudi že zagotovljena sredstva za leto 2022 in 2023 in se potem sprejme zakon, ki bo omogočal še ostale oblike dolgotrajne oskrbe,” še pravi Dimic in poziva opozicijo, naj stopi korak proti njim in podpre zakon.
Möderndorfer: Zakon je invaliden in dober samo po naslovu
Möderndorfer ji odgovarja, da je zakon invaliden in dober samo po naslovu.
“Nekateri bodo lahko delali, kar bodo hoteli, izven dosega nadzora, drugi pa bodo strogo nadzorovani, za oboje pa bo šel javni denar,” je oster Möderndorfer in opozarja, da če se gre deliti denar za dolgotrajno oskrbo, mora biti nadzor nad vsem.