Komisija DZ za narodni skupnosti je obravnavala sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh slovensko-madžarske meje. Vladi je priporočila, naj pospeši izvajanje medvladnega sporazuma, še posebej naj preuči možnosti za sklenitev podobnega sporazuma z Italijo.
Državna sekretarka na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je v uvodu predstavila dosedanje dejavnosti sporazuma z madžarsko vlado o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh slovensko-madžarske meje, ki je bil sprejet pred dobrima dvema letoma brez tehničnih dogovorov o izvajanju. Poleg tega ni bil ratificiran z zakonom v DZ, kar je povzročilo precejšnje tehnične težave, je opozorila in povedala, da so se takoj po nastopu mandata te vlade začeli intenzivno ukvarjati s sporazumom.
“V tem obdobju smo uspešno imenovali člane programskega odbora, kar pomeni, da je programski odbor Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba lahko začel z delom, zagotovili smo mu tudi sredstva za delovanje,” je izpostavila Humar. To je vodstvu združenja omogočilo, da je pripravilo dober osnutek razvojne strategije in programa, ki so ga v sredo obravnavali. “To pomeni, da res lahko vstopimo počasi v operativno fazo izvajanja tega sporazuma,” je dodala.
Državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič je ocenila, da je bilo sredino srečanje programskega odbora uspešno, saj so sprejeli predlog programa za madžarsko-slovenski skupni sklad, ki uresničuje zadano z medvladnim sporazumom. Cilj je enakopraven in enakovreden gospodarski ter infrastrukturni razvoj narodnostno mešanih območjih na obeh straneh madžarsko-slovenske meje, je poudarila in dodala, da so bodo v dveh, treh tednih program dopolnili še s pripombami. Dogovorili so se še, da se sporazum začne že izvajati v tem letu.
Vladni urad za narodnosti zadovoljen z napredkom
Na vladnem uradu za narodnosti po besedah v. d. direktorja Roka Petje pozdravljajo napredek, ki je bil narejen v zadnjem obdobju, še posebej se veselijo pripravljenega razvojnega programa, ki bo začrtal razvoj čezmejnega območja. Nadeja se kvalitetnih projektov, ki bodo nadgradili dosedanji razvoj tega območja. “Ne gre zgolj za razvoj manjšin, ampak za celo čezmejno območje, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci tega območja,” je poudaril.
Da je bil v sredo s sprejetjem programa narejen velik korak naprej, je ocenil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne Dušan Orban. “Zadovoljni smo, saj se uresničevanje skupnega sklada že dlje časa vleče in ljudje čakajo, kdaj lahko začnejo z delom,” je dejal. Dodal je, da so veseli, da je prišlo do konsenza, kaj bodo v tem letu financirali, a tudi opozoril na pomanjkljivo financiranje sklada. Predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani je čestital madžarski narodni skupnosti za sporazum in v imenu italijanske narodne skupnosti izrazil pričakovanje, da bo tudi njim v prihodnje uspelo “nekaj podobnega”.
V razpravi je Dejan Süč (Svoboda) izrazil zadovoljstvo, da se bo sporazum začel uveljavljati, saj gre za območja madžarske narodne skupnosti v Sloveniji kot slovenske na Madžarskem, ki ju po njegovih besedah zaznamujeta izrazito negativna demografska trenda, po drugi strani pa negativni gospodarski kazalci. Meni, da se s podobnimi projekti in skladi, tudi s strani italijanske narodne skupnosti, lahko spodbuja pozitiven trend pri urejanju pravic manjšin.
Opozicijski poslanci pa so vladi očitali, da se je v teh dveh letih premalo ali skoraj nič naredilo na tem področju in izrazili dvom v izvajanje programa. “Stvari so zastavljene, zdaj čakamo akcijo,” je dejala Alenka Helbl (SDS).
Komisija se je danes seznanila tudi s poročilom o izvedbi načrta ukrepov vlade o izvrševanju predpisov na področju uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS 2021-2025 za leto 2022.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje