Volivci, ki bodo na dan volitev v karanteni, bodo svoj glas najverjetneje lahko oddali kot običajno, med 7. in 19. uro na svojem volišču. Za tiste, ki bodo v izolaciji, DVK predlaga glasovanje v dodatnem času po 19. uri.
Manj kot tri mesece pred državnozborskimi volitvami še ni jasno, kako bodo glasovali volivci, ki bodo na dan volitev v izolaciji oziroma v karanteni. Služba Državne volilne komisije (DVK) je na podlagi dosedanjih razprav s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugimi deležniki pripravila izhodišča za odločanje, o katerih naj bi dokončno odločili na četrtkovi seji.
Služba DVK tako predlaga, da bi volivci v izolaciji svoj glas oddali v dodatnem času po zaprtju volišč ob 19. uri. Volivci, ki bodo na dan volitev v karanteni, pa bi lahko glasovali enako kot vsi ostali, torej med 7. in 19. uro.
Iz karantene na volišče ob spoštovanju zaščitnih ukrepov
Kot so zapisali v Službi DVK, je dolžnost DVK ob prihajajočih volitvah poskrbeti za spoštovanje ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, ob tem pa čim večjemu številu volivcev zagotoviti uresničitev njihove volilne pravice.
NIJZ in strokovno skupino za covid so zato zaprosili za stališče, kako bi lahko organizirali glasovanje za volivce v izolaciji in tiste v karanteni.
“Na sestanku je bilo s strani NIJZ izrecno predstavljeno stališče, da za volivce, ki jim bo na dan glasovanja odrejena karantena, ni potrebno organizirati glasovanja v dodatnem času, saj lahko ti volivci glasujejo v času od 7. do 19. ure, pri čemer so posebej poudarili, da je to mogoče ob doslednem spoštovanju zaščitnih ukrepov,” so zapisali na DVK. Od ministrstva za zdravje so dobili tudi zagotovila, da se za te volivce lahko določi izjema v vladnem odloku, na način, da z odhodom na volišče ne bodo storili prekrška.
Odprto je torej le še vprašanje glede volivcev, ki bodo na dan volitev v izolaciji.
Služba DVK predlaga, da bi tem glasovanje omogočili po 19. uri, ko se volišče za volivce, ki niso v izolaciji, zapre. Glasovanje bi bilo zanje tako omogočeno na vseh voliščih po državi.
Zakonodaja podaljšanje glasovanja po 19. uri omogoča že zdaj, pojasnjujejo v Službi DVK. Bi pa morala vlada v tem primeru določiti izjemo, da s svojim prihodom na volišče ne bi kršili določb zakona o nalezljivih boleznih.
“Volilna pravica je steber demokracije”
“Glede na to, da je Vlada z Odlokom o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni Covid-19 že določila izjeme od karantene pod posebnimi pogoji, med drugim za zaposlene (oz. tiste, ki opravljajo delo) v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ali vzgoje in izobraževanja, v Službi DVK ocenjujemo, da glede na to, da je volilna pravica ena temeljnih političnih pravic državljana, bo morala Vlada, seveda po predhodnem mnenju strokovne komisije, ministrstva za zdravje in NIJZ, resno razmisliti tudi o tej možnosti.
Pri tem pričakujemo zadržanost zdravstvene stroke, in jo tudi razumemo, vendar je tudi izvrševanje aktivne volilne pravice izjemno pomembno. Pri tehtanju pravice do zdravja in volilne pravice bo treba upoštevati kakšnemu številu volivcev bo onemogočeno (ali vsaj otežkočeno) glasovanje na volitvah, če ta izjema ne bo določena.
Pri odločanju, ali in na kakšen način se bo omogočilo glasovanje volivcem, ki bodo na dan glasovanja v izolaciji, bo torej treba upoštevati predvsem, da je volilna pravica steber demokracije in ena temeljnih človekovih pravic, ter odločitve sprejeti ob upoštevanju dejstva, da poseg v človekove pravice (kar volilna pravica je) lahko temelji le na legitimnem, stvarno upravičenem cilju in da je treba po ustaljeni ustavnosodni presoji vselej oceniti še, ali je ta v skladu z načeli pravne države.”
Služba DVK
Po 19. uri na volišče le z dokazilom
Služba DVK tako predlaga, da bi se na dan volitev volišča ob 19. uri zaprla za 15 minut, zato da bi se lahko člani volilnih odborov v tem času opremili z zaščitno opremo. Glasovanje bi se za tiste v izolaciji začelo ob 19.15 in zaključilo ob 21.15.
V tem času bi na volišče lahko vstopili samo volivci, ki imajo dokazilo o izolaciji. Ob tem se sicer postavlja vprašanje, kakšne bodo takrat epidemiološke razmere in ali bodo volivci lahko dovolj hitro dobili odločbo oziroma izjavo o karanteni. V Službi DVK predlagajo, da bi zadostovalo tudi obvestilo, ki ga okuženi prejme po pozitivnem PCR oziroma hitrem testu na aplikacijo zVem.
Ker se bo štetje glasov v primeru podaljšanja časa glasovanja začelo dve uri pozneje, mediji ob 19. uri ne bodo smeli objaviti izidov vzporednih volitev, ampak bo to mogoče šele po zaprtju volišč ob 21.15.
Po mnenju avtorjev predlog predstavlja sistemsko rešitev, ki bi jo lahko uporabljali tudi v prihodnje in ki jo je mogoče realizirati brez spreminjanja zakonodaje in brez večjih tveganj.
“Dodatno pa Služba DVK daje v razmislek DVK, če bi se glasovanje morda (seveda v primeru lepega vremena) izvedlo na prostem, pred voliščem (za kar pa bi bilo treba zagotoviti dodatne šotore) in bi bila takšna rešitev določena kot priporočilo.”
Služba DVK
MJU: PCT ne more biti pogoj za izvrševanje volilne pravice
Z ministrstva za javno upravo (MJU) so za N1 sporočili, da je treba rešitve iskati v okviru veljavne volilne zakonodaje in po predhodnem posvetovanju s strokovnimi deležniki, pristojnimi za zajezitev in obvladovanje epidemije.
“Glede pogoja PCT je že DVK navedla, da PCT ne more biti pogoj za izvrševanje volilne pravice, ki je ena temeljnih ustavnih in političnih pravic državljana. Ministrstvo za javno upravo se bo vedno zavzemalo za izvedbo, ki bo transparentna in vključujoča,” so dodali.
Kaj o prizadevanjih DVK menijo v političnih strankah?
Prizadevanja DVK, da bo vsem državljankam in državljanom zagotovljena možnost glasovanja, so danes pozdravile tudi nekatere parlamentarne stranke. V poslanski skupini SD so ob tem še navedli, da verjamejo, da bo DVK izbrala “najbolj optimalno možnost, tako z vidika, kadrovske in operativne izvedljivosti, predvsem pa mora biti rešitev takšna, da bo ta v največji možni meri zapirala vrata političnim manipulacijam”.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev so ob tem še opozorili, da je volilna pravica temeljna ustavna in zakonska pravica državljank in državljanov, DVK pa kot najvišji volilni organ skrbi za zakonitost volitev.
V LMŠ, Levici in SAB pa so poudarili, da mora država vsem upravičencem zagotoviti uveljavljanje volilne pravice, v tej smeri pa morajo biti zastavljeni tudi ukrepi in rešitve. Kot so še opozorili v SAB, bi namreč v nasprotnem primeru nastal dvom na legitimnost volitev.
Iz NSi in poslanske skupine Konkretno pa so sporočili, da bodo z odzivom počakali do uradnega predloga DVK glede posebnega časa obiska volišč. “Vsekakor pa pozdravljamo predloge, ki bodo čim več ljudem na varen način omogočili obisk volišč. Gre za čas težko predvidljivih razmer in prav je, da o rešitvah razmišljamo pravočasno,” so ob tem še navedli v Konkretno. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje