Spreminjajo se oznake na medu: kaj bo drugače?

Od 14. junija bo moralo biti poreklo medu na embalaži jasno označeno. Oznaka, da je poreklo medu "iz EU in izven EU", tako ne bo več dovoljena.

Pobudnica sprememb evropske direktive o medu, ki določa pravila označevanja porekla mešanic medu, je bila prav Slovenija. Kaj sprememba prinaša potrošnikom?

Proizvajalci bodo morali od 14. junija 2026 natančno označiti, od kod prihaja med. Navesti bo treba vse države porekla v padajočem vrstnem redu s pripadajočim deležem v odstotkih, na pet odstotkov natančno.

Če bo med iz Slovenije, bo tako pisalo "Slovenija 100 %", če bo šlo za mešanico, pa bo pisalo na primer "Država1 40 %, Država2 30 %, Država3 20 %, Država4 10 %", so pojasnili na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pravila bodo veljala tudi za majhne embalaže, ki jih običajno uporabljajo v gostinskih lokalih in hotelih. Na pakiranjih medu, manjših od 30 gramov, bodo lahko proizvajalci namesto celotnega imena države navedli le standardno dvočrkovno kodo države, v primeru Slovenije na primer SI 100 %.

Označba porekla mora biti v osrednjem vidnem polju, da jo potrošnik brez težav prebere. Pravila veljajo na trgu EU za ves med, tako evropski kot iz tretjih držav.

Ena kapljica dovolj za oznako, da je med iz EU

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč pravi, da je bila dozdajšnja evropska zakonodaja, ki je dovoljevala tudi označevanje mešanic 'iz EU in izven EU', zelo problematična. "To pomeni, da je lahko v kozarcu en odstotek, ena kapljica slovenskega ali evropskega medu, ostalo pa je od bogve kje," je opisal.

Prav na pobudo čebelarske zveze je Slovenija v Bruslju pozvala k spremembam.

Slovenski čebelarji so sicer svoj med že zdaj označevali kot slovenskega, je pa v trgovinah na prodaj tudi veliko medu z oznako 'iz EU in izven EU', ki je po besedah Noča zavajajoča do kupcev.

"Nihče ni vedel, od kod ta med prihaja, zdaj pa bo moralo biti na vsakem kozarcu točno označeno, da gre recimo za mešanico kitajskega, ruskega in ameriškega medu," opisuje Noč in poudarja, da se bodo potrošniki šele z novimi pravili lahko informirano odločili, kaj kupiti.

Druge države, drugi pesticidi in zdravila

"Potrošnik se bo po novem lahko odločil, ali bo recimo kupil med, ki prihaja iz držav Mercosurja, kjer lahko uporabljajo različna fitofarmacevtska sredstva in antibiotike, ki so v Evropi že leta prepovedani, ali bo izbral drug izdelek," pravi predsednik čebelarske zveze.

Če ne poznamo točnega porekla medu, je tudi nadzor njegove kakovosti vprašljiv.

"Nikoli ni mogoče nadzorovati vsega, zato je pomembno vedeti, iz katere države prihaja med in kakšna je tam zakonodaja," poudarja Noč. Le tako je mogoče preveriti, ali med vsebuje tudi ostanke kakšnih (škodljivih) snovi, kot so pesticidi ali zdravila.

Lažji bo tudi nadzor morebitnih ponaredkov, katerih analiza je sicer zahtevna. Po besedah Noča namreč prihajajo v EU velike količine medu, ki se prodajajo po dva evra ali še manj na liter. "Tega 'medu' čebele niso niti videle," o ponaredkih pravi predsednik zveze.

Na testiranju, opravljenem pod okriljem Evropske komisije, so za kar 46 odstotkov od 320 naključno izbranih vzorcev medu na evropskem trgu ugotovili, da so verjetno (deloma) ponarejeni oziroma vsebujejo dodani sladkorni sirup.

Slovenski med v svetovnem vrhu

Kako kakovosten je slovenski med v primerjavi z drugimi? Po besedah Noča je najbolj priporočljivo uživanje lokalnega medu, ker ima lokalne sestavine, predvsem cvetni prah. Druga prednost slovenskega medu pa je raznovrstnost.

"V Sloveniji znamo pridelati ogromno različnih vrst medu. Imamo pet zaščitenih evropskih označb, naš med je cenjen in spoštovan, na vseh ocenjevanjih dosega slovenski med visoke rezultate," pravi predsednik ČZS.

Zelo malo slovenskega medu se izvozi, ker, kot pravi Noč, ob običajnih letinah nismo samozadostni. 80 odstotkov slovenskih potrošnikov sicer med kupuje neposredno od čebelarjev, ki jih poznajo in jim zaupajo. "To je bistvena razlika od ostale Evrope, kjer se večina medu proda v trgovskih centrih. Tam je pomen novih pravil označevanja še toliko večji," poudarja.

Začetek medene sezone

Letošnja sezona se začenja v naslednjih dneh, najprej na Primorskem s pašo akacije.

"Akacija predstavlja približno tretjino slovenskega medu, tako da čebelarji upamo, da bo ob cvetenju akacije ustrezno vreme," je povedal Noč.

V Sloveniji je sicer med deset in dvanajst tisoč čebelarjev, ki imajo skupaj okoli dvesto tisoč čebeljih družin. "Glede na število prebivalcev smo najbolj čebelarski narod na svetu," je še poudaril.

Nova evropska pravila določajo, da bo med, ki bo dan na trg pred 14. junijem, lahko na prodaj do porabe zalog. To pomeni, da se bo med s starimi oznakami na trgu lahko pojavljal še vsaj eno leto.