Tako kot mnoge druge države tudi Slovenijo že leta pesti staranje prebivalstva, to pa odpira tudi nepriljubljeno vprašanje o zvišanju upokojitvene starosti. Socialni partnerji so v zvezi s tem previdni. Na voljo je že več spodbud za ostajanje starejših v zaposlitvi, mnogi jih tudi koristijo. Delodajalci bi jih sicer dodali še več, piše STA.
V EU je bilo leta 2021, za katerega so na voljo zadnji uradni statistični podatki, vsaj 65 let starih 20,8 odstotka prebivalcev, kar je tri odstotne točke več kot leta 2011. V Sloveniji se je ta delež v desetih letih povečal za 4,2 odstotne točke na 20,7 odstotka.
Napovedi ob tem kažejo, da bo delež prebivalcev unije, starih 80 ali več let, med letoma 2021 in 2100 poskočil s šest na 14,6 odstotka, Slovenijo pa čakajo podobni trendi.
V tej luči se pričakovano zastavljajo vprašanja, kako nasloviti izziv staranja v povezavi s pomanjkanjem delovne sile in viri v pokojninski blagajni, med njimi tudi vse prej kot priljubljeno glede zvišanja upokojitvene starosti.
Ministrstvo za delo je za letos napovedalo oblikovanje pokojninske reforme, minister Luka Mesec pa je obljubil, da bodo naredili vse, da dviga upokojitvene starosti ne bo. Če bi do njega prišlo, pa zagotovo ne bo veljal za današnje generacije delavcev, ki so pred upokojitvijo, je dodal.
Zdajšnja pogoja za starostno pokojnino sta sicer 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oz. 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.
“Staranje prebivalstva narekuje predvsem, da je treba krepiti sisteme socialne varnosti, sploh zdravstvenega in pokojninskega. Najboljša spodbuda za podaljševanje delovne aktivnosti sta dostojno plačilo in varno delovno okolje, kjer delovni proces ni posvečen izključno povečevanju učinkovitosti in dobička,” so za STA pojasnili na ministrstvu.
Pokojninska reforma iz leta 2012 po njihovih navedbah sicer še vedno daje pozitivne učinke k vzdržnosti sistema z vidika priliva novih upokojencev, dviga dejanske upokojitvene starosti in daljšanja dopolnjene pokojninske dobe.
Spodbude za daljše delo
“V okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja že obstajajo določene spodbude za podaljševanje ostajanja v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in kljub temu ostanejo v zavarovanju, lahko tako koristijo ugodnosti, ki jih za te namene predvideva zakonodaja,” so zapisali na ministrstvu.
Med njimi so omenili izplačilo 40 oz. 20 odstotkov starostne pokojnine tistim, ki kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino še naprej ostajajo vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oz. zavarovalni čas; delno pokojnino za tiste, ki v zavarovanju ostanejo vsaj dve uri dnevno ali deset ur tedensko, ter višji odmerni odstotek za zavarovance, ki so začeli delati zgodaj in zato zgodaj dopolnijo pogoje za starostno upokojitev.
Med ukrepi, s katerimi skušajo starejše zadržati na trgu dela, so spomnili še na programe aktivne politike zaposlovanja: spodbude za zaposlitev, usposabljanja in izobraževanja.
Žiga Živulović, Bobo”Z vsebinami, ki predstavljajo večjo vključenost starejših na trg dela, bomo nadaljevali tudi v novem finančnem obdobju 2021-2027. S pomočjo EU sredstev iz obdobja 2021-2027 bomo nadaljevali izvajanje ukrepa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), s katerim bomo tudi v prihodnje prispevali h krepitvi kompetenc starejših in zagotavljali podporo delodajalcem za učinkovito staranje delovne sile v njihovih organizacijah. Večji poudarek pa bo na pridobivanju digitalnih kompetenc starejših zaposlenih, možnosti pridobitve nacionalnih poklicnih kvalifikacij in podobno,” so še napovedali na ministrstvu.
Spremembe beneficirane delovne dobe?
Delodajalska stran se strinja, da zakonodaja nudi kar nekaj spodbud za poznejše upokojevanje. Bi bilo pa smiselno prevetriti tudi sistem beneficirane delovne dobe pri poklicih, kjer so se pogoji dela v zadnjih 20 letih močno spremenili, je za STA menil vodja analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.
Ob tem je nanizal še nekaj drugih predlogov: spodbude za delodajalce za lažje prilagajanje delovnih mest in varovanje zdravja zaposlenih; spodbude za usposabljanje zaposlenih za dvosmerno mentorstvo – ne le za prenos znanja in drugih kompetenc izkušenejših mojstrov na mlajše, temveč tudi mlajših na starejše; ter spodbude za razvoj strategij za medgeneracijsko sodelovanje. Zavzel se je še za fleksibilnejše oblike zaposlovanja starejših (krajši delovni čas oz. subvencioniranje pokojninskega zavarovanja do polne zaposlitve za starejše delavce pred upokojitvijo, podobno kot v primeru mladih mamic).
Na sindikalni strani razmišljanja o podaljševanju upokojitvene starosti pričakovano zavračajo. Kot so poudarili, že zdaj vedno več delavcev dela še, ko že izpolnijo pogoje za upokojitev. “Večina žensk se upokojuje s polno delovno dobo in priliv novih upokojencev je daleč od povprečij prejšnjih let,” je za STA podčrtala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Glede na stanje na trgu dela odgovor ni v podaljševanju delovne aktivnosti in višji starosti, je prepričana Jerkič. Struktura praznih delovnih mest namreč zahteva mlajše delavce, je sklenila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje