Menu Item
Zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih že drugi dan stavkajo, pogajanja med obema stranema pa za zdaj niso prinesla preboja. Ob tem pa je v zdravniških krogih mogoče slišati, da vladi Roberta Goloba stavka zdravnikov dejansko ustreza in da si ne prizadeva preveč, da bi se kmalu končala. Ministrstvo za zdravje je te navedbe ostro zavrnilo.
Po opozorilni stavki zdravnikov minuli torek so zdravniki zaostrili stavkovne aktivnosti in v ponedeljek začeli stavkati. Stavka naj bi trajala do preklica oziroma do vladnega sprejetja stavkovnih zahtev, ki jih je postavil Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Tudi četrti sestanek med sindikatom in vladno pogajalsko skupino je sicer minil brez dogovora.
Tega pa po informacijah N1 še ni na obzorju, torej bi se lahko stavka močno zavlekla. Fides in vlada naj bi bila namreč daleč od uskladitve stališč. Po naših neuradnih informacijah je sicer vladna stran na pogajanjih priznala, da je pri zadnjih spremembah pri plačah zdravnikov prišlo do anomalij, a vztraja, da bo te razrešila v sklopu celovite reforme plač v javnem sektorju. Zdravnikom je omenila tudi možnost, da bi pod drobnogled vzeli tudi to, da imajo oni precej več dni dopusta kot ostali zaposleni v javnem sektorju. S prstom naj bi pokazala še na skrajšan delovni čas radiologov.
Zdravniki nad temi predlogi niso bili navdušeni. V njihovih vrstah je mogoče slišati celo oceno, da gre za “nespodobno” ponudbo vladne strani. Poudarjajo, da je osnova za dopuste zdravnikov transparentno določena v kolektivni pogodbi in dodajajo, da gre za “zaletavanje v napačna vrata”, saj da se je pri vprašanju dopustov zdravnikov v preteklosti že velikokrat zapletlo. Po ocenah naših sogovornikov iz zdravniških krogov se vladna stran na pogajanjih obnaša arogantno, saj da naj bi jim v neformalnih pogovorih očitala, da se obnašajo “kot bogovi v belem”.
Med zdravniki ne manjka niti ocena, da si od pogajanj z vladajočimi ne morejo veliko obetati, saj da naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu stavka zdravnikov celo koristila. Kot pravijo, bi namreč lahko z njo utemeljeval ponovno podaljševanje čakalnih vrst.
Zavedajo pa se tudi, da zdravniki v javnosti ne uživajo pričakovanega ugleda in da je ta prepričana, da so njihove plače dovolj visoke. Po pričakovanjih nekaterih naših sogovornikov iz zdravstva pa bi se lahko javnost v večji meri obrnila zoper vlado, če se bo stavka zaostrila in jo bodo pacienti močneje občutili.
Ob tem je mogoče slišati tudi, da Fides nima tako velike podpore med zdravniki, kot želi sindikat prikazati in da mnogi zdravniki stavki niso resnično naklonjeni.
Kako stavka zdravnikov vpliva na paciente in kaj bo, ko se bo še zaostrila ter koliko posegov so doslej odpovedale nekatere slovenske bolnišnice, si lahko preberete v tem članku.
“Vlada si prizadeva, da se stavka čim prej zaključi”
Zgornje navedbe so ostro zavrnili na ministrstvu za zdravje. “Vlada si je ureditev zdravstva postavila kot eno prioritet in v skladu s tem je tudi odločena, da s konstruktivnimi pogajanji čim prej poišče dogovor s sindikatom Fides. Vlada si prizadeva, da se zdravniška stavka v najkrajšem možnem času zaključi, saj jo občutijo predvsem pacienti, ki niso deležni predvidene zdravstvene obravnave,” so poudarili in dodali, da “vlada z ločenimi pogajanji spoštuje podpisane zaveze iz stavkovnega sporazuma, podpisanega januarja 2023”.
Na ministrstvu, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, pravijo, da so do Fidesa pristopili “z zelo konstruktivnim in razumnim predlogom za rešitev stavkovnih zahtev,” saj so zdravnikom “ponudili podpis stavkovnega sporazuma, ki ponuja realne rešitve v okviru enotnega plačnega sistema in ne ruši dogovora, saj bi višanje plač samo eni plačni skupini v plačni sistem vneslo dodatna nesorazmerja, tudi znotraj poklicne skupine zdravnikov”.
Pojasnili so še, da so pripravili protokol za urejanje čakalnih seznamov ter da bodo identificirati “izvajalce, ki imajo programe nižje od 0,2 tima, vendar bi bili zmožni izvesti več programa glede na število čakajočih in potrebe prebivalstva”.
K dostopnosti bodo prispevali tudi zakoni o digitalizaciji v zdravstvu, o psihoterapiji in o kakovosti. “Optimizacija rezultatov zdravljenja namreč zmanjšuje nepotrebne obravnave in s tem tudi krajša čakalne dobe,” so še poudarili.
