Vprašanja, s katerimi se občani obračajo na klicni center za obnovo po poplavah, so vse kompleksnejša. Če so sprva ljudje iskali odgovore na vprašanja, kam se lahko obrnejo po pomoč, to zdaj v večini že vedo, zanima pa jih izvedba, je pojasnil vodja klicnega centra Andrej Šter. Svetovanje po telefonu so v centru 114 dopolnili s terenskim delom: tako se srečujejo s tistimi, ki pomoči še niso poiskali. Šter apelira na vse, ki so med poplavami utrpeli škodo, naj svojih težav ne držijo zase, ampak poiščejo pomoč, saj jim je na voljo ogromno služb in strokovnjakov.
Po skoraj dveh mesecih delovanja klicnega centra za obnovo po poplavah na številki 114 se je število klicev nekoliko zmanjšalo, a so vprašanja občanov postala vse kompleksnejša. “Večinoma nanje ni mogoče odgovoriti s pol stavka, ampak si je treba vzeti čas. Odgovori morajo biti usklajeni, da ljudje, če kličejo nas ali ministrstva, dobijo podobne odgovore,” je za N1 povedal vodja klicnega centra Andrej Šter.
V prvih dneh so dobivali več kot 250 klicev na dan, nato se je število ustalilo pri 100, zdaj pa jih dnevno pokliče med 70 in 80 ljudi. Sprva so prebivalci iskali odgovore na vprašanja, kam se lahko obrnejo po pomoč, če jim je voda zalila klet ali odnesla nepremičnino. Zdaj pa oblike pomoči že poznajo in jih zanima izvedba.
“Pokličejo nas in povedo, da imajo popis škode, zanima pa jih, kdaj bodo prejeli denar. Sprašujejo, kje dobijo dovoljenje za nadomestno gradnjo in kako naj črpajo sredstva iz sklada za obnovo. Tiste, ki imajo odločbo, da hiša ni več vseljiva, pa zanima, kdo in kdaj jim bo določil nadomestno lokacijo,” je naštel Šter.
Število klicev se opazno poveča ob oddajah na televiziji, ki obravnavajo avgustovske poplave ali posamezne primere, kot je selitev naselja Letuš v Braslovčah. V klicnem centru opažajo še, da ljudje napoved rešitev interventnega zakona in zakona o obnovi obravnavajo tako, kot da zakona že veljata. “Mi nič ne obljubljamo,” je poudaril Šter. Povedal je, da ljudem pojasnijo veljavno zakonodajo in dodajo, da bo javnost o spremembah obveščena.
Nekateri klicatelji v pogovoru s svetovalci prikažejo le del zgodbe, ki njim najbolj ustreza, in zamolčijo tisto, kar ni njim v prid. “Zato je dobro, da lahko pridobimo podatke popisnih komisij, vidimo rezultat popisa škode in stopimo v stik s tehnično pisarno, da izvemo, kaj stroka pravi o konkretni lokaciji,” je rekel vodja klicnega centra.
Šter: Državna uprava se mora spremeniti
Na telefonske klice dnevno odgovarja od sedem do deset ljudi, še trije ali štirje pa so v stiku z ministrstvi in pridobivajo strokovna mnenja. V zadnjih tednih so zaposleni v klicnem centru začeli obiske po občinah, doslej so jih obiskali že osem. Ekipe obiščejo najbolj prizadete, s posamezniki si ogledajo njihovo hišo ali posestvo in opravijo pogovor.
“Lastnik nam pove, kaj ga najbolj skrbi. Včasih je to stavba, včasih kmetijsko posestvo, včasih družina. Nekatere družine živijo na treh ali štirih lokacijah: stari starši so v domu za starejše občane, otroci pa v internatu. Ta rešitev zdrži le nekaj časa, ne more pa se družina raziti za stalno,” je dejal Šter. Tako v obravnavo vključijo vse mehanizme, tudi humanitarne organizacije, in poskrbijo za socialne transferje.
“Pogosto se izkaže, da so ljudje željni tega, da jih nekdo posluša, da imajo možnost nekomu razložiti svoj problem. Že s pogovorom je rešitev problema nekoliko bližje,” je rekel. “Naša vloga je na preseku Lare Croft, Chucka Norrisa, spovednika, psihologa, prijatelja in Florence Nightingale. Pokaže se, da za tako nalogo ni primeren čisto vsak.”
S kompleksnostjo vprašanj se število svetovalcev ni povečalo, ampak so vedno bolj izkušeni. “Včasih, ko tretjič kličeš kak urad ali službo, jih z veseljem tudi ozmerjaš,” je rekel Šter in izpostavil nujnost, da se državna uprava ob soočenju s katastrofalnimi poplavami spremeni.
“Neskončno me moti, ko slišim, da ni treba nič spremeniti. Slovenija še nikoli ni bila tako prizadeta, v poplavah sta dve tretjini ozemlja spremenili svojo konfiguracijo. Reke tečejo drugače, plazovi so tam, kjer jih nikoli ni bilo, stare hiše se morajo umakniti. Res ni v redu, da državna uprava ne razume, da tako, kot smo delali doslej, ne gre več.”
Šter se je ob tem spomnil nedavnega pogovora z zaposleno na eni od občin. “Rekla mi je: ‘Kaj vi mislite v centru 114, svet se ni začel z vami, mi imamo utečene postopke, vedno smo tako delali.’ Občasno je v to stlačila še kakšno zmerljivko. Poslušal sem jo do konca in rekel: ‘Gospa, z vami se ne bi mogel bolj strinjati. Res je, da se bo vse spremenilo. Vi pa se boste morali naučiti, da ste v tej službi, da pomagate občanom in ne za to, da občani stojijo pred vašimi vrati in poslušajo iste izgovore, kot so jih poslušali 20 let,'” je opisal. “V takem primeru mi je v veselje, da lahko ljudi ozmerjam kot mlade mačke.”
Na terenu srečajo tiste, ki niso poklicali nikamor
Zdaj pa je po Šterovi oceni treba opogumiti ljudi, da spregovorijo, ko imajo težavo. “Slovenci zelo neradi govorimo o svojih težavah. Neradi prosimo za pomoč in neradi rečemo, da ne vemo, kako naprej. Dobro bi bilo opogumiti ljudi. Zdaj so razmere takšne, da jim je na voljo kup služb in strokovnjakov,” je rekel. “To še ne pomeni, da bo njihov problem zlahka rešljiv. Če se zažene sistem, pa skoraj ni zadeve, ki ne bi bila rešljiva,” je poudaril.
Na vprašanje, ali je po njegovi oceni še veliko takšnih, ki pomoči še niso poiskali, je Šter odgovoril: “Ja, žal je tako.” To kažejo tudi njihove izkušnje s terena. Pomoč po telefonu in na terenu se dopolnjujeta. “Dobro je, da se ljudje lahko obrnejo na klicni center. Smiselno je, da ljudje pokličejo na 114, tudi če se izkaže, da njihov problem ni največji na splošno, je pa najpomembnejši zanj. Tudi mi vsak problem obravnavamo tako. Na drugi strani pa na terenu srečamo tiste, ki niso klicali nikamor. Povedo nam, da niso klicali, ker kličejo drugi, in da bodo morda poklicali kasneje. A zdaj so od poplav minili skoraj trije meseci. To je dovolj časa, da vsak definira svoja vprašanja in jih izpostavi.”
Poudaril je tudi pomen tega, da rešitve iščemo skupaj. “Prejšnji dan sem se v Lučah ustavil na kavi. Z gospo, ki mi je kavo postregla, sva začela reševati pomembno vprašanje, kako razbremeniti starše, ki zdaj ne morejo biti brezskrbno z otroki. Poskušali bomo vzpostaviti program, ki bo otroke odpeljal na zimsko letovanje. Do te rešitve sva prišla v 15 minutah,” je sodelovanje orisal Šter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje