"Konkretnih rešitev ni, tiste smeri, ki so nakazane, so lahko čisto v redu, lahko so pa tudi problematične in to moramo razčistiti v naslednjih krogih," je po predstavitvi plačne reforme komentiral prvi mož sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek pa precej težav vidi, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Ocenjuje namreč, da utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.
Po današnji predstavitvi izhodišč za reformo plačnega sistema v javnem sektorju vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da je še veliko nejasnosti. Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. Za oba pa je sporen predlog zamrznitve napredovanj.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik z ekipo je sindikatom javnega sektorja danes predstavila vladne načrte za prenovo plačnega sistema. Skupaj z razpravo, v kateri so svoje poglede predstavili tudi sindikati, pa je današnji sestanek potekal štiri ure.
Kot je v izjavi ob koncu ugotavljal Počivavšek, je današnja razprava potrdila, da bodo pogajanja zagotovo dolgotrajna in naporna, kar je bilo sicer pričakovano, saj gre za precej zahtevno materijo. Če se nekateri vladni predlogi prekrivajo s tistimi, ki so jih podali sindikati, pa bodo po njegovih predvidevanjih nekateri povzročali izjemno velike težave oz. bodo deležni nasprotovanja. Kot je poudaril, pa so pravo mesto za reševanje teh vprašanj, pogajanja. Prvič se bodo na njih sestali 20. februarja.
“Postavlja se več vprašanj kot odgovorov”
Štrukelj je po predstavitvi izhodišč ugotavljal, da se je danes postavilo več vprašanj, kot so dobili odgovorov. “Konkretnih rešitev ni, tiste smeri, ki so nakazane, so lahko čisto v redu, lahko so pa tudi problematične in to moramo razčistiti v naslednjih krogih,” je menil.
Sama napoved vzpostavitve plačnih stebrov, znotraj katerih bi se urejala plačna razmerja za posamezne skupine v javnem sektorju, po Štrukljevih besedah ni toliko problematična, kot je zanj problematično, če bodo med stebri razlike na primer tudi, ko gre za obseg napredovanj, za višino sredstev, ki bodo rezervirana za delovno uspešnost, in podobno. V tem delu pričakujejo dodatne odgovore, je dejal Štrukelj.
Prav tako po njegovih navedbah niso bila povsem enoznačna vladna pojasnila, kako se bo odpravljajo plačna nesorazmerja. Da so glede odpravljanja plačnih nesorazmerij v tem trenutku še nejasnosti, je ocenil tudi Počivavšek. “Na kakšen način točno se bo preverjalo primerljivost med delovnimi mesti in povzročena nesorazmerja, je danes ostalo še nekako v zraku,” je dejal.
Tako za Počivavška kot Štruklja pa je sporen vladni predlog zamrznitve napredovanj. Gre za zelo, zelo tvegano napoved, še posebej, ker nekateri deli javnega sektorja brez napredovanj tako rekoč ne morejo funkcionirati, je menil Štrukelj. Počivavšek je predlog za zamrznitev napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti izpostavil kot enega najbolj spornih vladnih predlogov. Precej težav vidi tudi v tem, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Ocenjuje namreč, da utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.
V Sindikatu državnih organov Slovenije po drugi strani v vzpostavitvi plačnih stebrov vidijo priložnost, da nekaj dosežejo tudi za uradništvo. Kot je dejal predsednik sindikata Frančišek Verk, so bili doslej vedno nekje na zadnjem mestu, prednost pa so imele velike skupine, kot so zdravstvo in šolstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!