Dan pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji je predsednik KPK izpostavil odgovornost vseh v družbi za učinkovito preprečevanje korupcije in krepitev integritete. Po njegovih besedah je afer v medijih veliko, "a prevečkrat ostanejo nerazčiščene, s senco dvoma nad delom organov ali pa epilog pride mnogo prepozno". Se pa po njegovih besedah vse več pomembnih, odmevnih zadev konča s pravnomočnimi ugotovitvami.
Predsednik KPK Robert Šumi je na novinarski konferenci dan pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji izpostavil odgovornost vseh v družbi za učinkovito preprečevanje korupcije in krepitev integritete. Ob tem so predstavili še projekt krepitve integritete v osnovni šoli in projekt Ambasadorji integritete, v katerem sodelujejo slovenski športniki.
Kot je poudaril Šumi, uspešno preprečevanje korupcije krepi pravno državo in mir, povečuje varnost in spodbuja razvoj družbe ter prinaša dobrobit za vse. “V Sloveniji žal ne moremo biti zadovoljni z napredkom v zadnjih desetletjih, niti v zadnjem letu. Nekatere države nas prehitevajo na mednarodni lestvici percepcije korupcije, stagniramo in ne bo presenečenje, če bomo tudi naslednje leto obstali na mestu ali zdrsnili še nižje,” je ocenil.
Po njegovih besedah je afer v medijih veliko, “a prevečkrat ostanejo nerazčiščene, s senco dvoma nad delom organov ali pa epilog pride mnogo prepozno”. Za namen preprečevanja korupcije je bila sicer ustanovljena KPK, toda “odgovornost za stanje, v kakršnem smo, je odgovornost vseh nas,” je prepričan Šumi. K temu lahko posameznik prispeva s svojim poštenim ravnanjem in tudi tako, da ko zazna nepravilnosti pri drugih, ne zamiži in skomigne z rameni, ampak o nepravilnostih spregovori. Navedel je še, da letos uveljavljeni zakon o zaščiti prijaviteljev pri tem zagotavlja dodatne zaščitne ukrepe.
Vse več pomembnih zadev, končanih s pravnomočnimi ugotovitvami
Glede dela komisije je med drugim dejal, da se profesionalizira na vseh ravneh, kar da se pozna tudi pri rezultatih dela. “Obravnavamo vse več pomembnih, odmevnih zadev, ki jih praviloma končamo s pravnomočnimi ugotovitvami,” je dejal. Po njegovih besedah izvajajo tudi vrsto usposabljanj ter prejemajo vse več relevantnih in kakovostnih prijav, ki kažejo na rast zaupanja v njihovo delo. Omenil je tudi pripravo nove resolucije o preprečevanju korupcije, za katero upa, da jo bosta vlada in DZ čim prej obravnavala.
Za napredek in še bolj učinkovito delo KPK pa so po Šumijevih besedah nujne tudi zakonske spremembe. Želijo si denimo, da bi bili odzivi na njihova priporočila za odpravljanje korupcijskih tveganj organom javnega sektorja obvezni. Zaradi stanja politične kulture pri nas bi bile nujne dodatne sankcije za kršitev integritete, potrebne so tudi spremembe pri zakonski ureditvi področij premoženjskega stanja, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, lobiranja, nezdružljivosti funkcij, je naštel.
Pojasnil je, da so se tudi letos na KPK soočali s številnimi kritikami svojega dela, “tudi jasnimi ali bolj prikritimi namigi k naši ukinitvi”. “Dejstvo je, da bolje ko delamo, bolj smo moteči za določene posameznike,” je dejal. Poudaril je, da na končne odločitve komisije ne vpliva nihče od zunaj, da odločitve sprejema tričlanski senat na podlagi predlogov strokovnih služb. “Ker se v naših obravnavah pogosto znajdejo prav posamezniki, ki zasedajo najpomembnejše položaje v državi, so prav ti nemalokrat naši največji kritiki,” ugotavlja Šumi. Vsi ti primeri po njegovih besedah “kažejo, da se prav najbolj odgovorni v slovenski družbi pogosto ne zavedajo svoje odgovornosti”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje