Ob dnevu pravosodja je ministrica Dominika Švarc Pipan poudarila, da moramo negovati in spodbujati intelektualni potencial in družbeni diskurz, v katerem ni prostora za ideološko prevlado, ampak za razmišljanje oziroma razpravljanje. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je izpostavil vprašanje sodniških plač.
Vidni predstavniki pravosodja in politike so danes na Brdu pri Kranju zaznamovali dan pravosodja.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v nagovoru izpostavila, da vladavine prava ne smemo izrabljati za ideološka oziroma interesna obračunavanja, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa med drugim vprašanje ureditve sodniških plač.
“V vladavino prava je treba verjeti, z njo se je treba ukvarjati v učenih pogovorih in odprtem diskurzu, v katerem ni poražencev in zmagovalcev, ampak se ustvarja produkcija želje po osebnostni rasti. To zagotavlja vladavino prava in ohranja demokracijo, ne pa omejevanje dialektične svobode, učenega diskurza, boja za pravičnost in spodbujanja plemenite in preudarne ljubezni do pravičnosti,” je v uvodnem nagovoru izpostavila ministrica.
Dan pravosodja, je dodala ministrica, nas nenehno spominja na to, da moramo negovati in spodbujati intelektualni potencial in družbeni diskurz, v katerem ni prostora za ideološko prevlado, ampak za razmišljanje oziroma za učeno razpravljanje.
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević se je v nagovoru dotaknil treh izzivov, ki so pred sodstvom, ob čemer je na prvem mestu izpostavil vprašanje ureditve sodniških plač. Đorđević je razočaran nad trenutno situacijo, v kateri sodstvo na tem področju, kot kaže, nima pravega sogovornika, prav tako dosedanji pogovori še niso prinesli rezultatov, je izpostavil.
Ob tem je spomnil na junijsko odločbo ustavnega sodišča, po kateri so plače sodnikov prenizke, zakonodajalec pa mora neustavnost odpraviti januarja prihodnje leto. “Naslednji teden je izredni občni zbor sodniškega društva, kjer se bomo pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Kljub razočaranjem ne bom odnehal pri prizadevanjih za ureditev tega problema,” je napovedal Đorđević.
Med prioritetami je izpostavil tudi vprašanje sodniške zakonodaje in izgradnje nove sodne palače. “Težko si predstavljam, da ni resne volje, da sodstvo dobi reprezentativno sodno stavbo, ki bi tudi na simbolni ravni dajala veljavnost sodstvu, oziroma stavbo, ki bi bila funkcionalna, in bi država tako zagotovila pogoje za učinkovito sojenje, predvsem v velikih kazenskih postopkih, in tistih, ki se še obetajo, v zvezi z razlaščenci oziroma podrejenci,” je med drugim izpostavil.
Na slovesnosti ob dnevu pravosodja so med drugim podelili nagrade za delo na področju pravosodja, in sicer medalje in diplome za življenjsko delo ter diplome za nadpovprečne delovne uspehe. Medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja je med drugim prejel nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Dan pravosodja so začeli zaznamovati leta 2007 na predlog takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma in predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Sicer so 4. november kot dan pravosodja izbrali, ker je na ta dan leta 1918 začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje