Svoboda, SD in Levica z zahtevo o ponovnem odločanju o razrezu delovnih teles

Kolegij predsednika DZ je v petek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih DZ in določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov v teh telesih. Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne pa zahtevajo, da DZ o tem odloči ponovno, pri čemer se je v uvodu današnjem seje še pred potrditvijo dnevnega reda vnela polemika, kdaj bi se to moralo zgoditi.

Na dnevnem redu današnje seje DZ je namreč predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, pa tudi predlog sklepa o imenovanju njihovih predsednikov in podpredsednikov ter ločeno predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Kot je na začetku današnje seje pojasnil vodja poslanske skupine Levice in Vesne Luka Mesec, mora imeti po poslovniku DZ vsaka poslanska skupina praviloma vsaj enega člana v vsakem delovnem telesu. V predlaganem razrezu pa je njihova poslanska skupina proti svoji volji izključena "iz treh bistvenih delovnih teles", to so odbori za zdravje, okolje in izobraževanje, je navedel.

Na to so po njegovih besedah tudi večkrat opozorili, prav tako so na petkovi seji kolegija predlagali ustrezne rešitve, a njihovi predlogi niso bili upoštevani. "S tem so kršena temeljna načela parlamentarizma. Nikoli v zgodovini državnega zbora se še ni na ta način izrivalo določene stranke iz možnosti odločanja o vsebinah," je bil oster Mesec. Zato je še pred obravnavo teh točk zahteval ponovno odločanje o razrezu.

Predsednik DZ Zoran Stevanović pa je odvrnil, da bodo o predlogu razpravljali v okviru mandatno-volilnih zadev.

Mesec pa je kasneje ob robu izredne seje v izjavi za medije še dodal, da vsebinskih razlogov za njihovo izključitev iz omenjenih treh temeljnih odborov ni treba iskati. Ocenjuje, da gre za nameren poskus onemogočanja strank, ki najodločneje zagovarjata javno zdravstvo, šolstvo in varovanje okolja. Poteze predsednika DZ je označil za samovoljne in opozoril, da Stevanović "ne razume osnovne abecede demokracije", saj po njegovem mnenju mimo vseh, celo ustavnih pravil poskuša uveljaviti izključno voljo 46 poslancev nastajajoče koalicije.

Opozoril je še na po njegovih besedah zaskrbljujočo kadrovsko menjavo na mestu generalne sekretarke DZ. Dolgoletno sekretarko Uršulo Zore Tavčar, ki po Meščevih besedah odlično pozna parlamentarna pravila, naj bi namreč po dvanajstih letih prisilili k odstopu, njena naslednica pa naj ne bi imela nobenih izkušenj z zakonodajnim postopkom.

"To pomeni, da bo predsednik državnega zbora, ki sam ne pozna osnov demokracije, za svojo desno roko dobil generalno sekretarko brez poznavanja osnovnih demokratičnih pravil, ki so temelj delovanja te institucije in celotne družbe," je opozoril Mesec.

Meira Hot (SD) je opozorila, da o zahtevi za ponovno odločanje, ki jo poda petina poslancev, ki je nasprotovala odločitvi kolegija predsednika DZ, odloči DZ brez razprave in brez obrazložitve glasu. Mesec pa je zahteval, da o tem odločajo, preden pridejo do te točke dnevnega reda, v tej zahtevi so se mu pridružili tudi nekateri drugi poslanci nekdanjega koalicijskega trojčka.

Stevanović je po petminutni prekinitvi seje pojasnil, da se je njegova odločitev izkazala za pravilno in da bodo o zahtevi odločali pri točki o mandatno-volilnih zadevah. DZ je tako potrdil dnevni red in začel sejo z obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu bo sledil predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ. Po glasovanju o teh dveh točkah pa bodo na vrsti mandatno-volilne zadeve.

V izjavi za medije je tudi poslanec Svobode Lenart Žavbi izrazil zaskrbljenost nad vodenjem sej. Po njegovih besedah še niso imeli niti ene seje DZ niti seje odbora, "ki bi šla postopkovno pravilno ali pa po nekih ustaljenih poslovniških smernicah".

"Predsednik je v resnici povedal: poslovnik sem jaz in ta parlament sem jaz," je bil zaskrbljen Žavbi. Opozoril je, da poslanci ne morejo več opravljati svojega dela in da jim je onemogočena razprava. "Postajamo dno dna standarda v tem parlamentu," je ocenil.

Kritičen do delovanja DZ je bil v izjavi za medije tudi predsednik SD Matjaž Han, ki ne razume, da katerakoli stranka, ki je prišla v parlament, nima mesta v odborih DZ, kjer želi sodelovati. Prav tako ni v prid demokraciji, da stranka v delovnih telesih ne more prispevati svojega znanja in glasovati o odločitvah, meni. Ob sklicevanju bodoče koalicije na to, da je bila takšna praksa tudi v prejšnjem mandatu, pa je dejal, da so v tem primeru "s to prakso naredili nekaj narobe".

"Vsaka politična stranka v državnem zboru, ne glede na to, ali je leva ali desna, ima pravico do aktivnega sodelovanja in glasovanja v odborih. Nikoli ne bom razumel, da se stranki odreče možnost – razen v primeru, ko se sama odloči, da ne bo sodelovala," je dejal prvak SD.

Po odločitvi kolegija bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Že na petkovem kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin glede takšne razdelitve vnel spor. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Zato so predlagali, da bi trojček okrog NSi odpovedal enemu predsedniškemu mestu, ki bi nato pripadlo Svobodi, a so v bodoči koaliciji takšen predlog zavrnili.