Edina država na svetu, ki je poimenovana po ženski

Na planetu Zemlja obstaja samo ena suverena država, edina med 193 državami članicami Združenih narodov, ki je poimenovana po ženski.

Gre za manjši karibski otok, ki ga mnogi imenujejo "raj na zemlji", poimenovan pa je po sveti Luciji, krščanski mučenici s Sicilije, ki je živela ob koncu tretjega in v začetku četrtega stoletja.

Sveta Lucija je vulkanski otok v Malih Antilih, v vzhodnem Karibskem morju, na meji z Atlantskim oceanom.

Njegova površina meri le 617 kvadratnih kilometrov, na njem pa je leta 2023 živelo nekaj več kot 184.000 prebivalcev.

Kako je karibski otok dobil ime po svetnici?

Poimenovanje karibskega otoka po katoliški svetnici ima vsaj dve konkurenčni tradiciji, obe pa vključujeta francoske mornarje in praznik svete Lucije 13. decembra.

Najpogostejša različica pravi, da je skupina francoskih mornarjev 13. decembra v prvi polovici 16. stoletja blizu otoka doživela brodolom, a se je uspela na otok zateči. V zahvalo za svoje preživetje so ga poimenovali Sveta Lucija.

Drugo različico povezujejo s francoskim pomorščakom in kolonistom Pierrom Belainom d'Esnambucom. Ta naj bi pri raziskovanju območja otok opazil 13. decembra 1502 in mu dal ime po svetnici, ki na ta dan goduje.

Nobena od različic ni dokumentirana.

Po zgodovinskih zapisih naj bi prvi Evropejec na otoku bil Kolumbov navigator Juan de la Cosa, okoli leta 1499.

Stalna francoska naselbina je bila postavljena šele sredi sedemnajstega stoletja. Pred tem so se na otoku vsaj dvakrat poskušali naseliti Angleži, a so jih tam živeči domorodci pregnali.

Pozneje, za časa Napoleona, so Britanci otok dokončno prevzeli in ga spremenili v kolonijo.

Neodvisnost ji je London priznal leta 1979, a je Sv. Lucija ostala članica Commonwealtha, zaradi česar ima status nasledniške monarhije, njen uradni suveren pa je britanski monarh, ki nosi tudi naziv "kralj/kraljica Sv. Lucije". Na otoku ga predstavlja guverner.

Sveta Lucija iz Sirakuze

Lucija Sirakuška se je rodila leta 283 n. št. v bogati sicilijanski družini. Bila je pripadnica zgodnjega krščanstva in zaradi pripadnosti veri je bila v času rimskega cesarja Dioklecijana tudi preganjana in na koncu usmrčena.

O njenem življenju kroži več legend.

Tako naj bi se zaradi njenih oči zaljubil neki snubec, ona pa ga je, ker se je zaobljubila deviškosti, zavrnila tako, da si je iztaknila oči in mu jih poslala na pladnju.

Nesojeni mož naj bi jo zato kot kristjanko ovadil pri sirakuškem guvernerju – krščanstvo je bilo takrat v Rimskem cesarstvu prepovedano –, ta pa jo je dal zapreti in mučiti ter na koncu ubiti.

Druga legenda govori o tem, da so ji oči iztaknili prav med mučenjem.

Njen god krščanstvo praznuje 13. decembra, na dan, ko naj bi bila ubita, stara okoli 20 let.

Njeno ime izvira iz latinske besede lux, ki pomeni svetloba. V cerkvah jo pogosto upodabljajo z očmi na pladnju, velja pa za zavetnico slepih in slabovidnih.