Obrambni minister Matej Tonin je po današnjem izrednem zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju dejal, da so spremenili načrt, do kdaj bo Slovenija dosegla dva odstotka BDP za obrambne izdatke. Časovnico so iz 2035 pustili na 2030. Tonin je ob tem še dodal, da je Slovenija zelo povečala pripravljenost zaradi nedavnega strmoglavljenja brezpilotnega letala v Zagrebu.
Obrambni minister Matej Tonin se je danes mudil na izrednem zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Tonin je dejal, da so po pogovorih na vladi spremenili časovnico glede višanja izdatkov za obrambo. Načrt je, da bi Slovenija že do leta 2030 dosegla dva odstotka BDP za obrambne izdatke. Tonin je spomnil, da so bile prvotne zaveze do leta 2024 za obrambne izdatke nameniti 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), mejo dveh odstotkov pa so načrtovali doseči do leta 2035. Tonin je še dodal, da je potekala zanimiva razprava v zvezi z 2-odstotnim “pragom” za obrambne izdatke članic zavezništva. V prihodnosti bi to bila “bolj podlaga, ne pa strop”, da bi lahko v polnosti razvili naše zmogljivosti.
Slovenija po padcu drona v Zagrebu “zelo povečala pripravljenost”
Slovenski obrambni minister je sicer govoril tudi o pripravljenosti Slovenije, po tem, ko je v Zagrebu strmoglavilo brezpilotno letalo. Dejal je, da je Slovenija “zelo povečala pripravljenost”. Pojasnil je, da so bila vojaška letala v najvišji stopnji pripravljenosti in da se bo Slovenija v podobnih primerih nemudoma odzvala.
“Mislim, da se v zgodovini Republike Slovenije še ni zgodilo, da bi piloti naših vojaških letal neposredno sedeli v letalu v najvišji stopnji pripravljenosti in čakali na to, da poletijo,” je povedal Tonin na novinarski konferenci ob koncu izrednega zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Glede samega incidenta z dronom, ki je v noči na petek strmoglavil v Zagrebu, je Tonin povedal, da je sedaj jasnih nekaj več stvari, med drugim, da je letalnik letel čez vsaj tri zavezniške države, da so ga v teh državah tudi zaznali, ampak da je bil označen kot odsev pri radarski sliki oz. t.i. lažna sled. Zavezništvo je zato nemudoma spremenilo pristop, in sicer morajo sedaj letala posredovati nemudoma tudi takrat, ko gre za odsev, je pojasnil. “Kadarkoli se na radarju karkoli pojavi in četudi operaterji ocenjujejo, da gre za nek radarski odsev (…), morajo iti letala kljub temu v zrak in preveriti, za kakšno stvar gre,” je povedal minister.
In tudi Slovenija se bo, kadarkoli bo šlo za tak odsev, nemudoma odzvala, je zatrdil. “Smo zelo pozorni, v visoki pripravljenosti in ljudje so lahko popolnoma mirni, kar se tega tiče,” je zatrdil obrambni minister. Strmoglavljenje drona je na Hrvaškem povzročilo veliko razburjenja, saj je letalnik letel skozi zračni prostor Romunije in Madžarske, članic Nata, preden je priletel nad Hrvaško in nato strmoglavil na zagrebškem Jarunu. V Zagrebu o preletu drona niso bili obveščeni. Še vedno ni jasno, ali je bil letalnik, ki je sicer sovjetske izdelave, last ruskih ali ukrajinskih sil. Hrvaški premier Andrej Plenkovič je tudi sporočil, da so na njem odkrili eksploziv. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer pojasnil, da letalnik po dosedanjih ugotovitvah ni bil oborožen, zatrdil pa je tudi, da je Natova zračna obramba dronu sledila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje