Tožilci in vlada vse od napovedi sredine stavke niso začeli s pogajanji, zato so tožilci danes vlado ponovno pozvali k vzpostavitvi dialoga in uresničitvi stavkovnih zahtev. Posredovali so ji tudi predlog za rešitev spora, po katerem bi se plače tožilcev zvišale za 1244 evrov bruto.
“Glede na to, da s strani ministrstva za pravosodje oziroma vlade do danes ni bilo nobenega uradnega odgovora, sem danes vlado in ministrstvi za javno upravo ter pravosodje ponovno pozvala, naj spoštujejo določbe zakona o stavki in nas pozovejo k pogajanjem, saj želimo, da spor odpravimo sporazumno. Podali smo tudi konkreten predlog, in sicer smo od vlade zahtevali, da zviša plače tožilcev za 1244 evrov bruto, kolikor znaša razlika med najnižjo plačo okrajnega državnega tožilca in poslanca,” je za STA pojasnila vodja stavkovnega odbora tožilcev in okrožna državna tožilka Barbara Prevolšek Rajić.
Po njenih besedah se vlada na stavkovne zahteve še ni odzvala, je pa vlada njihov poziv posredovala v reševanje ministrstvoma za javno upravo in pravosodje. Večina tožilcev bo v sredo za tri ure prekinila delo in s tem izrazila nezadovoljstvo zaradi neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah. Stavke se bo udeležila večina tožilcev, je poudarila Prevolšek Rajić. “Po mojih zadnjih podatkih je pod sklep o stavki podpisanih 180 tožilcev, vseh tožilcev pa je 208. To pomeni, da je pod sklep o stavki podpisana zelo velika večina, glede na to, da je nekaj tožilcev odsotnih z dela zaradi bolezni, porodniških dopustov in drugo.”
“Tožilci smo izjemno razočarani,” pa je danes za STA poudaril predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič. Kot je dejal, doslej od vlade niso prejeli nobenega vabila na morebitne pogovore, “zato napovedujemo nadaljnje ukrepe, ko bomo proučili, kakšen je bil rezultat sredine stavke”. V najkrajšem možnem času bodo tudi vložili tožbe zoper državo zaradi ugotovitve plačnih nesorazmerij med funkcionarji zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, je dodal Valenčič.
Državnotožilski svet tudi za dodatek v višini 1071 evrov
Sredino stavko tožilcev podpirajo tudi v Državnotožilskem svetu (DTS). Ta je danes na ustavno sodišče vložil intervencijo amicus curiae v zvezi s predlogom Sodnega sveta za določitev načina izvršitve odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.
Kot so sporočili iz DTS, podpirajo predlog Sodnega sveta, da naj ustavno sodišče ugotovi nadaljnji obstoj že ugotovljene protiustavnosti ustavne odločbe o sodniških plačah ter določi način njene izvršitve. V prid temu po mnenju DTS obstajajo vsaj trije razlogi. Poleg dejstva, da so razlogi za neodzivnost zakonodajne veje oblasti glede odprave neustavnosti pri sodniških plačah prevladujoče političnega, in ne ustavnopravnega značaja, v DTS navajajo tudi dolžino trajanja z ustavo neustavnega stanja in poudarjeno začasnost ustavnosodne intervencije.
Državnotožilski svet se je danes izrekel tudi glede predloga Sodnega sveta za določitev načina izvršitve ustavne odločbe. Po tem predlogu, ki ga je Sodni svet že naslovil na ustavno sodišče, bi sodnikom za opravljanje sodniške funkcije zagotovili dodatek v višini 1071,59 evra bruto, ki naj bi se izplačal mesečno od 1. junija lani, torej od izdaje ustavne odločbe.
Po oceni DTS predlaga Sodni svet vsebinsko smiselno in z ustavo skladna rešitev, ob tem pa predlaga, da se enak dodatek, ko bi se določil za sodnike, določil tudi vsem funkcionarjem državnega tožilstva, in sicer kot dodatek za opravljanje tožilske funkcije.
Tožilci bodo v sredo za tri ure prekinili delo in se zbrali v prostorih državnih tožilstev. V preostalem delovnem času bodo po navedbah stavkovnega odbora zagotavljali nemoteno delovanje državnega tožilstva med drugim v zadevah, ki so prednostne, nujne in hitre zadeve ter zadeve, vezane na delo drugih organov. Med te denimo sodijo udeležba pri nujnih preiskovalnih dejanjih in na sojenjih v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta prostost.
O nadaljevanju protestnih aktivnosti bodo danes popoldan odločali tudi sodniki oziroma glavni odbor Slovenskega sodniškega društva. Če se bodo za to odločili, bodo po besedah podpredsednika društva Andreja Ekarta upoštevali, da z ukrepi ne posežejo prekomerno v pravice državljanov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje