Odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so jih osamosvojitelji leta 1993 zavrnili, včeraj pa jim jih je predsednik Borut Pahor vrnil, niso bila last Muzeja novejše zgodovine, ampak - tudi v vmesnem obdobju od leta 1993 do včeraj - last odlikovancev. V muzeju so bila odlikovanja zato, da je ta zanje zagotovil strokovno hrambo in vzdrževanje. To so zatrdili tako v predsednikovem uradu kot v muzeju, potem ko so na ministrstvu za kulturo povedali, da ustrezen postopek za prenos odlikovanj ni bil izpeljan. Je pa še vedno v muzeju znamenita plastična vrečka Bata, v kateri so osamosvojitelji vrnili odlikovanja.
Potem ko je predsednik republike Borut Pahor včeraj slovenskim osamosvojiteljem vrnil odlikovanja, ki so jih protestno zavrnili leta 1993, so se pojavili dvomi v pravilnost postopka. Vrnitev odlikovanj, ki so bila shranjena v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, bi moralo namreč odobriti ministrstvo za kulturo. Od tam pa so sporočili, da formalni postopek v zvezi z odlikovanji pri njih ni stekel: “Muzej novejše zgodovine Slovenije na podlagi veljavne zakonodaje, torej v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine in veljavnim pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine, ni podal vloge za morebitno prenehanje statusa spomenika, ki velja za muzejske zbirke,” so zapisali na ministrstvu, ki ga vodi Asta Vrečko.
Zato smo danes o postopku ponovno vprašali muzej in urad predsednika. Obe instituciji zatrjujeta, da so bila omenjena odlikovanja ves čas last odlikovancev, in ne muzeja. “Odlikovanja, ki so jih odlikovanci zavrnili leta 1993, so njihova last. Urad predsednika jih je leta 2002 predal v hrambo Muzeju novejše zgodovine Republike Slovenije v skladu z Dogovorom o hrambi predmetov med predsednikom Milanom Kučanom in muzejem. Odlikovanja in listini je muzej prevzel, hranil in z njimi upravljal, niso pa mu bila predana v last,” so sporočili s predsednikovega urada. Na podlagi izražene pripravljenosti odlikovancev v novembru 2022, da bi po tridesetih letih odlikovanja sprejeli in prevzeli, jim je predsednik Pahor odlikovanja včeraj vrnil.
Iz muzeja, ki ga vodi Jože Dežman, so dodatno pojasnili, da je predsednikov urad odlikovanja in listini leta 2002 muzeju predal v posest, ker je lahko muzej zanje zagotovil strokovno hrambo, vzdrževanje ter preprečevanje njihove ogroženosti, vključno z morebitnimi restavratorskimi posegi. “Urad je za navedena odlikovanja in listini muzej tedaj izrecno zaprosil, naj jih ne razstavlja oziroma javno predstavlja. Odlikovanja in listini je muzej prevzel, hranil in z njimi upravljal, niso pa mu bila predana v last, saj so z dnem podelitve s strani predsednika republike odlikovanja postala last odlikovancev. ”
Potem ko so leta 1993 osamosvojitelji vrnili odlikovanja uradu predsednika, ni bila “med odlikovanci in Republiko Slovenijo sklenjena nobena pogodba, na podlagi katere bi bila prenesena lastninska pravica na Republiko Slovenijo,” pojasnjujejo v muzeju. Tako so ostala last odlikovancev, urad in pozneje muzej pa sta jih zgolj hranila. “Zaradi tako ugotovljenega stanja ni bilo ovir, da odlikovani ne bi mogli prevzeti odlikovanj in listin,” so prepričani v muzeju, kjer so ponovno poudarili, da so primeru, ki je poseben, posvetili posebno pozornost ter imenovali ustrezno komisijo, ki je po preučitvi primera sprejela sklep o deakcesiji (izločanju predmetov iz zbirk). “Analizirali so ga tako pravniki v Uradu predsednika RS kot pravni svetovalec muzeja,” je zatrdil Dežman. “Tudi v primeru, da bi sledili Zakonu o varstvu kulturne dediščine in Pravilniku o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine, ne vidijo ovir za izpeljavo postopka,” je v dopisu ministrstvu za kulturo zapisal Dežman, “toda izkristaliziralo se je stališče, da prav zaradi posebnosti primera postopek v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in Pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine ni mogoč.”
Muzej in z njim javnost pa – kljub temu da so si odlikovanci premislili, – ne bosta ostala brez tega dela zgodovine. Urad predsednika je namreč lani muzeju predal v hrambo komplet vzorcev častnih znakov svobode, ki bodo lahko razstavljeni in na ogled javnosti. Kot nam je v telefonskem pogovoru zatrdil Dežman, je v muzeju shranjena tudi slavna plastična vrečka Bata, v kateri so odlikovanci vrnili odlikovanja. “Upam, da bo tudi vrečka, tako kot pisma odlikovancev, nekoč del razstave o tem obdobju naše zgodovine,” je še povedal Dežman.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje